SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 13. februarja 2015(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek za razveljavitev – Besedna znamka Skupnosti HUSKY – Resna in dejanska uporaba znamke – Delna razveljavitev – Podaljšanje roka – Pravilo 71(2) Uredbe (ES) št. 2868/95 – Prevod v jezik postopka“
V zadevi T‑287/13,
Husky CZ s.r.o. s sedežem v Pragi (Češka republika), ki jo zastopa L. Lorenc, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata P. Geroulakos in I. Harrington, zastopnika,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je bila
Husky of Tostock Ltd s sedežem v Woodbridgeu (Združeno kraljestvo),
zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 14. marca 2013 (zadeva R 748/2012‑1) v zvezi s postopkom za razveljavitev med družbama Husky CZ s.r.o. in Husky of Tostock Ltd,
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi H. Kanninen (poročevalec), predsednik, I. Pelikánová, sodnica, in E. Buttigieg, sodnik,
sodna tajnica: J. Weychert, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 24. maja 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 1. avgusta 2013,
na podlagi obravnave z dne 1. julija 2014
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Družba Husky of Tostock Ltd (v nadaljevanju: imetnica znamke) je 1. aprila 1996 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)).
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak HUSKY.
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razrede 3, 9, 14, 16, 18 in 25 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in za vsakega od teh razredov ustrezajo temu opisu:
– razred 3: „Pripravki za beljenje in druge snovi za pranje; pripravki za čiščenje, poliranje, razmaščevanje in brušenje; mila; parfumerijski izdelki, eterična olja, kozmetična sredstva, losioni za lase; toaletni pripravki in proizvodi za nemedicinske namene; sredstva za čiščenje zob“;
– razred 9: „Očala, sončna očala; očala proti bleščanju, ščitniki, kape; daljnogledi; etuiji za očala; verižice za očala; kronografi; kompasi; posodice za kontaktne leče; okviri za očala; okularji; optične naprave in optični instrumenti; teleskopi“;
– razred 14: „Zlatarski izdelki, nakit, dragi kamni; ure in kronometrski instrumenti“;
– razred 16: „Papir, lepenka in izdelki iz teh snovi, ki jih ne obsegajo drugi razredi; tiskovine; knjigoveški material; fotografije; pisarniški material; potrebščine za umetnike; čopiči; pisalni stroji in pisarniški pribor (razen pohištva); material za učenje ali poučevanje (razen aparatov); zavijalni materiali iz umetnih snovi (ki jih ne obsegajo drugi razredi); igralne karte; tiskarske črke; klišeji.“;
– razred 18: „Usnje in imitacije usnja, izdelki iz teh snovi, ki jih ne obsegajo drugi razredi; živalske kože; torbe, kovčki in potovalne torbe; dežniki, sončniki in sprehajalne palice; biči, konjska zaprega in sedlarski izdelki“;
– razred 25: „Moške srajce, kratke hlače, ženska krila, bluze, hlače, jakne, plašči, telovniki, klobuki, kravate, spodnje perilo; damsko perilo, nogavice, pižame, spalne srajce, ženske haljice, negližeji, jutranje halje, moške srajce s kratkimi rokavi, kardigani, puloverji, svitri, bluze, kopalke; ženske obleke, kombinezoni, trenirke, škornji, čevlji, sandali, copati, klobuki, kape, ovratne rute, domače halje, ogrinjala, predpasniki, kavbojke, kratke nogavice, gamaše, oblačila za plesalce, zapestnice, naglavni trakovi, rokavice; brezprstne rokavice, pasovi; pokrivala in obutev“.
4 Prijavljena znamka je bila 30. novembra 1998 registrirana pod številko 152546.
5 Registracija znamke je bila 2. aprila 2006 podaljšana.
6 Tožeča stranka, družba Husky CZ s.r.o., je 11. marca 2009 vložila zahtevo za razveljavitev znamke, katere registracija je bila podaljšana (v nadaljevanju: sporna znamka), na podlagi člena 50(1)(a) Uredbe št. 40/94 (postal člen 51(1)(a) Uredbe št. 207/2009) z obrazložitvijo, da se ta znamka ni resno in dejansko uporabljala za proizvode, za katere je bila registrirana.
7 Enota za znamke in izbris pri UUNT je 17. marca 2009 imetnico znamke pozvala, naj do 17. junija 2009 dokaže resno in dejansko uporabo navedene znamke.
8 Imetnica znamke je 16. junija 2009 predložila dokaze, vendar je pojasnila, da je sporno znamko uporabljal imetnik licence, zaradi česar je zaprosila za podaljšanje roka, da bi lahko celovito odgovorila na zahtevo.
9 Enota za znamke in izbris je 19. junija 2009 odobrila zaprošeno podaljšanje roka, in sicer do 17. septembra 2009.
10 Imetnica znamke je 9. septembra 2009 predložila dodatne dokaze in navedla, da želi predložiti informacije o izdatkih za promocijo sporne znamke. Zaprosila je za novo podaljšanje roka do 17. oktobra 2009.
11 Enota za znamke in izbris je odobrila to podaljšanje.
12 Imetnica znamke je 19. oktobra 2009 predložila račune v zvezi s promocijskimi izdatki.
13 Ker je tožeča stranka vložila ugovor, je enota za znamke in izbris o njem obvestila imetnico znamke in jo pozvala, naj predloži svoja stališča do 13. marca 2010. Navedena imetnica je 12. marca 2010 navedla, da so dokazi skoraj popolni, in je zaprosila za dodaten enomesečni rok, pri čemer je podaljšanje roka utemeljila. Enota je njeni prošnji ugodila.
14 Imetnica znamke je 9. aprila 2010 predložila dodatne dokaze.
15 Oddelek za izbris pri UUNT je z odločbo z dne 16. februarja 2012 delno ugodil zahtevi za razveljavitev. Odločil je, da lahko sporna znamka ostane registrirana za proizvode, ki ustrezajo temu opisu:
– „torbe“ iz razreda 18;
– „moške srajce, hlače, jakne, plašči, telovniki, moške srajce s kratkimi rokavi, puloverji, svitri, škornji, čevlji, klobuki, kavbojke, pasovi, obutev“ iz razreda 25.
16 Tožeča stranka je 16. februarja 2012 na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2002 pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za izbris.
17 Z odločbo z dne 14. marca 2013 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je prvi odbor za pritožbe pri UUNT pritožbo zavrnil.
18 Prvič, v zvezi z argumentom tožeče stranke, da je bilo imetnici znamke več podaljšanj roka napačno odobrenih, saj druga stranka s tem ni soglašala, je odbor za pritožbe navedel, da je treba pravilo 71(2) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe št. 40/94 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 189), kakor je bila spremenjena (v nadaljevanju: izvedbena uredba), v angleški različici razlagati ob upoštevanju drugih jezikovnih različic te določbe in odstavka 1 navedenega pravila. Odbor za pritožbe je menil, da lahko UUNT, kadar stranka zaprosi za podaljšanje roka, ne da bi bil k temu zavezan, zahteva soglasje druge stranke in mora, zlasti kadar odloči, da tega soglasja ne bo zahteval, upoštevati okoliščine v zvezi s prošnjo za podaljšanje roka.
19 V utemeljitev tega, da je enota za znamke in izbris pravilno odločila o podaljšanjih, ne da bi jih pogojevala s soglasjem druge stranke, je odbor za pritožbe poudaril, da je v obravnavanem primeru ta enota ugotovila, da lahko nekatere dokumente, ki dokazujejo resno in dejansko uporabo sporne znamke, predloži le tretja oseba s sedežem v tujini, kar je ena od sprejemljivih okoliščin. Dalje, imetnica znamke naj bi predložila dokaze in navedla razumne razloge za prošnjo za podaljšanje roka. Poleg tega naj bi bil zaprošen rok kratek in v interesu postopka naj bi bilo, da se odločitev o tako pomembnem vprašanju, kot je razveljavitev, ne sprejme prenagljeno. Prav tako je po mnenju odbora za pritožbe enota za znamke in izbris, potem ko je tožeča stranka navedla, da sporno znamko uporablja tretja oseba in ne imetnica znamke, upravičeno pozvala navedeno imetnico, naj predloži svoje komentarje v zvezi s tem, in sprejela dokaze, ki jih je ta predložila.
20 Odbor za pritožbe je poudaril, da čeprav je bilo v obravnavanem primeru več možnosti za predložitev dokazov, kot je to običajno na področju razveljavitve, je oddelek za izbris pokazal prožnost z odobritvijo podaljšanj ob upoštevanju kompleksnosti zadeve, saj je sporno znamko v referenčnem obdobju uporabljalo več subjektov.
21 Drugič, v zvezi z argumentom tožeče stranke, da imetnica znamke ni predložila angleških prevodov dokumentov, sestavljenih v italijanščini, kar naj bi preprečilo ugotovitev, da je izraz „husky“ generičen izraz v zadnjenavedenem jeziku, je odbor za pritožbe poudaril, najprej, da je imetnica znamke prevedla dokumente ali povzetke dokumentov, ki so jih sestavljala dolga besedila. Tožeča stranka naj ne bi navedla dokazov, ki bi jih bilo treba prevesti, in naj se ne bi pritožila glede neobstoja prevoda, ko ji je bilo omogočeno, da predloži komentarje v zvezi s posredovanimi dokumenti. Samo enkrat naj bi se sklicevala na neobstoj prevoda, in sicer v zvezi z dokumentom, ki ni bil odločilen za odločitev v zadevi.
22 Poleg tega naj bi iz predloženih fotografij izhajalo, da se izraz „husky“ uporablja kot ime registrirane znamke. Naj ne bi šlo za generičen izraz v italijanščini. Izraz „husky“ naj bi se v nekem spletnem slovarju pojavil kot „Trgovsko ime ® za podloženo nepremočljivo jakno“ („Nome commerciale ® di un giaccone impermeabile trapuntato“), kar naj bi potrjevalo, da gre za registrirano znamko.
23 Tretjič, v zvezi z argumentom tožeče stranke, da je oddelek za izbris preučil dokaze, ki ne zadevajo upoštevnega obdobja ali niso datirani, je odbor za pritožbe poudaril, da so se dokumenti, ki jih je navedla tožeča stranka, nanašali na račune, katerih datum je spadal v upoštevno obdobje. Drugi dokumenti, ki jih je navedla tožeča stranka, naj bi bili namenjeni zgolj temu, da se dokaže, kako je znamka prikazana na oblačilih in paleti proizvodov, za katere se uporablja, tako da naj dejstvo, da niso bili datirani, ne bi bilo upoštevno.
24 Poleg tega v zvezi z argumentom, da dokumenti dokazujejo resno in dejansko uporabo figurativne znamke, kar naj ne bi moglo koristiti sporni znamki, ki je besedna znamka, je odbor za pritožbe poudaril, da je v obravnavanem primeru zadevna le ena znamka in da sodba z dne 13. septembra 2007, Il Ponte Finanziaria/UUNT (C‑234/06 P, ZOdl., EU:C:2007:514), na katero se sklicuje tožeča stranka, v obravnavanem primeru ni upoštevna.
25 Odbor za pritožbe je dodal, da način, kako se znamka HUSKY uporablja na proizvodih, in sicer z rahlo stilizacijo črk ali z logotipom, ki predstavlja črko „h“ skupaj s figurativnim elementom, ki predstavlja psa haskija, ne vpliva na razlikovalni učinek znamke, kot je bila registrirana. Ta razločevalni učinek naj bi bil izključno v konceptu „husky“, ki je tipičen pes arktičnih regij.
26 Odbor za pritožbe je nazadnje odgovoril na trditve tožeče stranke v zvezi z imetničino uporabo znamke in zadevnimi dokazi, pri čemer je navedel, da je ta imetnica pravočasno pojasnila, kako je skozi čas njeno znamko uporabljalo več imetnikov licence in v kakšnih oblikah se je uporabljala.
Predlogi strank
27 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– UUNT in imetnici znamke naloži plačilo stroškov.
28 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
29 Tožeča stranka navaja tri tožbene razloge. Prvi se nanaša na upoštevanje nepravočasno predloženih dokazov, drugi na upoštevanje neprevedenih dokumentov in tretji na upoštevanje nedatiranih dokumentov.
Tožbeni razlog upoštevanja nepravočasno predloženih dokazov
30 Tožeča stranka v podporo temu tožbenemu razlogu navaja, da UUNT ne bi smel upoštevati dokazov imetnice znamke, ki so bili predloženi po roku, določenem za odgovor na zahtevo za razveljavitev. Prvič, tožeča stranka meni, da je treba člen 71(2) izvedbene uredbe razlagati tako, da je odobritev podaljšanja roka, za katero je zaprosila stranka, pogojena s soglasjem druge stranke. UUNT naj bi napačno razlagal angleško različico tega pravila. Tožeča stranka se prav tako opira na češko različico navedene določbe, katere uporaba naj bi bilo logična. Ta različica naj bi bila enaka angleški in slovaški različici iste določbe.
31 UUNT nasprotuje tej argumentaciji.
32 Najprej je treba opozoriti, da pravilo 40, od (1) do (5), izvedbene uredbe določa:
„1. Vsaka zahteva za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti, ki se šteje za vloženo, se naznani imetniku znamke Skupnosti. Če [UUNT] ugotovi, da je zahteva dopustna, pozove imetnika znamke Skupnosti, naj poda svoja stališča v roku, ki mu ga določi.
2. Če imetnik znamke Skupnosti ne poda nobenih stališč, lahko [UUNT] odloči o razveljavitvi ali ugotovitvi ničnosti na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga.
3. Vsa stališča, ki jih poda imetnik znamke Skupnosti, se posredujejo vložniku zahteve, od katerega [UUNT] zahteva, če se mu to zdi primerno, odgovor v roku, ki ga določi [UUNT].
4. Če pravilo 69 ne določa ali dovoljuje drugače, se vsa stališča, ki so jih vložile stranke, pošljejo drugi zadevni stranki.
5. V primeru zahteve za razveljavitev na podlagi člena 50(1)(a) Uredbe [št. 40/94], [UUNT] pozove imetnika znamke Skupnosti, naj priskrbi dokaz o resni in dejanski uporabi znamke v roku, ki mu ga določi. Če dokaz ni predložen v določenem roku, se znamka Skupnosti razveljavi. Smiselno se uporabi pravilo 22(2), (3) in (4).“
33 Spomniti je treba, da pravilo 71(1) izvedbene uredbe v zvezi s trajanjem rokov določa:
„Če je v [Uredbi št. 40/94] ali v teh pravilih predviden rok, ki naj ga določi [UUNT], tak rok v primeru, ko ima zadevna stranka stalno prebivališče ali glavno poslovno enoto v Skupnosti, ni krajši od enega meseca, oziroma v primeru, ko ti pogoji niso izpolnjeni, od dveh mesecev ter daljši od šestih mesecev. [UUNT] lahko, če je to v danih okoliščinah primerno, odobri podaljšanje določenega roka, če takšno podaljšanje zahteva zadevna stranka, zahteva pa je oddana pred pretekom prvotnega roka.“
34 Angleška različica pravila 71(2) izvedbene uredbe določa, da „[č]e obstajata dve ali več strank, lahko [UUNT] podaljša rok, če se druga stranka s tem strinja“. Tožeča stranka poudarja, da sta češka in slovaška različica navedene določbe podobni angleški različici in da bi bilo glede na kraj njenega sedeža logično, da se v obravnavanem primeru uporabi češka različica.
35 Gotovo je, da se angleška in nekatere druge jezikovne različice zadevne določbe razlikujejo od nemške, španske, francoske in italijanske različice navedene določbe, ki z angleško različico tvorijo pet delovnih jezikov UUNT. Pravilo 71(2) izvedbene uredbe v nemški, španski, francoski in italijanski različici pa tudi na primer v bolgarski, grški, portugalski in romunski različici določa, da „[č]e obstajata dve ali več strank, lahko [UUNT] pogoji podaljšanje roka s soglasjem druge stranke“.
36 UUNT poudarja, da je v svojih uradnih publikacijah in na svojem spletnem mestu vstavil opombo v zvezi z angleško različico pravila 71(2) izvedbene uredbe in v njej navedel, da se mora ta določba glasiti: „[UUNT] lahko […] pogoji podaljšanje roka s soglasjem druge stranke“. Po njegovem mnenju bi morala imeti prednost določba, kot izhaja iz nemške, španske, francoske in italijanske različice.
37 Najprej je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso nujnost enotne uporabe in skladno s tem enotne razlage akta Evropske unije izključuje, da bi se obravnaval ločeno v eni od svojih različic, pač pa zahteva, da je treba akt razlagati na podlagi resnične volje njegovega avtorja in cilja, ki mu ta sledi, predvsem ob upoštevanju različic, sestavljenih v vseh drugih uradnih jezikih (sodbi z dne 3. junija 2010, Internetportal und Marketing, C‑569/08, ZOdl., EU:C:2010:311, točka 35, in z dne 9. junija 2011, Eleftheri tileorasi in Giannikos, C‑52/10, ZOdl., EU:C:2011:374, točka 23).
38 Pravila 71(2) izvedbene uredbe za namene njegove uporabe in razlage torej ni mogoče preučiti v samo eni jezikovni različici.
39 Dalje, iz besedila določb izvedbene uredbe ne izhaja, da bi bilo treba odstavek 2 pravila 71 uporabiti in razlagati drugače kot skupaj z odstavkom 1 tega pravila.
40 Poudariti je namreč treba, da je bilo v zvezi s pravilom 71(1), drugi stavek, izvedbene uredbe že odločeno, da podaljšanje rokov ni avtomatično, ampak da je odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera, ki naj bi ga upravičile, in od predložitve vloge za podaljšanje (sodba z dne 12. decembra 2007, K & L Ruppert Stiftung/UUNT – Lopes de Almeida Cunha in drugi (CORPO livre), T‑86/05, ZOdl., EU:T:2007:379, točka 21). Dodano je bilo, da če je podaljšanje odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera, ki naj bi ga upravičile, in od predložitve vloge za podaljšanje, to velja še toliko bolj v postopku inter partes, v katerem ugodnost, odobrena eni od strank pomeni neugodnost za drugo, zaradi česar mora UUNT torej skrbeti, da do strank ostane nepristranski (v zvezi s postopkom z ugovorom, zgoraj navedena sodba CORPO livre, EU:T:2007:379, točka 21).
41 V zvezi s postopkom inter partes je treba v obravnavanem primeru navesti, da mora biti podaljšanje roka prav tako upravičeno z okoliščinami, kadar imetnik znamke zaprosi za tako podaljšanje za predložitev dokazov uporabe sporne znamke. Stranke so poleg tega priznale, da morajo okoliščine v smislu pravila 71(1) izvedbene uredbe upravičiti podaljšanja, kadar je za njih zaprošeno v okviru odstavka 2 navedenega pravila.
42 Stranka, ki zaprosi za podaljšanje, je dolžna navesti okoliščine, ki naj bi ga upravičile, ker za to podaljšanje prosi v svojem interesu, v katerem bo tudi morda odobreno. Poleg tega, če so te okoliščine, kot v obravnavani zadevi, podane pri stranki, ki prosi za podaljšanje, je ta edina, ki lahko UUNT primerno obvesti o teh okoliščinah (glej v tem smislu zgoraj v točki 40 navedeno sodbo CORPO livre, EU:T:2007:379, točka 22).
43 Če pa je treba odstavek 2 pravila 71 izvedbene uredbe razlagati v povezavi z odstavkom 1 istega pravila, je treba šteti, da ta odstavek omogoča UUNT, kadar sta v postopku dve ali več strank, da podaljšanje roka pogoji s soglasjem druge stranke, in ne, kot trdi tožeča stranka, da ta odstavek navedeno podaljšanje pogojuje s soglasjem strank.
44 Takšna razlaga, kot jo predlaga tožeča stranka, bi vodila do tega, da bi bila odločitev o zaprošenem podaljšanju rokov zaupana zgolj strankam, v obravnavanem primeru tožeči stranki v tej zadevi, čeprav ta odločitev spada pod presojo UUNT in možnost, ki mu je dana v okviru njegove nepristranske vloge, da podaljša roke na podlagi člena 71(1) izvedbene uredbe.
45 Končno in povrhu vsega bi pogojevanje podaljšanja roka z zgolj soglasjem strank lahko povzročilo, kot je pravilno poudaril UUNT, da bi stranki, ki zaprosi za podaljšanje, odvzeli možnost obrambe. To bi lahko bilo v nasprotju z dobrim vodenjem postopka in ciljem, ki mu sledi pravilo 71, ki je ravno odobritev podaljšanja rokov, kadar okoliščine to upravičujejo.
46 Odbor za pritožbe torej ni storil napake s tem, da je ugotovil, da je treba pravilo 71(2) izvedbene uredbe razlagati tako, da lahko UUNT, kadar stranka v postopku inter partes zaprosi za podaljšanje roka, ne da bi bil to dolžan storiti, zahteva soglasje druge stranke, in da je treba to določbo razlagati v povezavi z odstavkom 1 istega pravila, ki vodi do tega, da UUNT, zlasti kadar odloči, da ne bo zahteval soglasja druge stranke, upošteva okoliščine v zvezi s prošnjo za podaljšanje roka.
47 Drugič, tožeča stranka trdi, da okoliščine, s katerimi bi bilo treba upravičiti podaljšanje roka na podlagi pravila 71(1) izvedbene uredbe, v obravnavanem primeru niso bile podane, z obrazložitvijo, da je na eni strani imetnica znamke že od začetka imela dokument, ki dokazuje, da sporno znamko uporablja tretja oseba.
48 Zadostuje poudariti, da ob predpostavki, da je to dejstvo dokazano, zgolj licenčna pogodba ne more dokazati uporabe sporne znamke in da je bila za tak dokaz predložitev dodatnih elementov nujna, kar je torej lahko upravičilo odobrena podaljšanja rokov.
49 Na drugi strani tožeča stranka trdi, da naj bi imetnica znamke uporabila podaljšanja rokov za izdelavo novih dokazov. Vendar takega argumenta ni mogoče sprejeti, saj ne temelji na nobenem dokazu.
50 Ob upoštevanju argumentov, ki jih je tožeča stranka navedla v podporo svojemu očitku, odbor za pritožbe ni storil torej nobene napake z ugotovitvijo, da so ob upoštevanju dokumentov, ki jih je bilo treba predložiti, ravnanja imetnice znamke in razlogov, ki jih je navedla, podaljšanja rokov lahko bila upravičena z okoliščinami.
51 Iz navedenega izhaja, da je treba prvi tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.
Tožbeni razlog upoštevanja neprevedenih dokumentov
52 Tožeča stranka trdi, da je v skladu z več slovarji izraz „husky“ generičen izraz v italijanščini za označevanje jaken in celo natančneje podloženih zimskih jaken. Izvlečki spletnih mest, ki jih je predložila, naj bi v zvezi s tem dokazovali, da so z izrazom „husky“ označene jakne, spletni slovar, ki ga je navedel UUNT, pa naj bi dokazoval, da je varstvo sporne znamke omejeno na zgolj eno vrsto proizvoda, in sicer podložene jakne. Zgolj obstoj sporne znamke naj ne bi preprečeval, da izraz „husky“ postane generičen, saj se na tako možnost nanaša člen 51(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Vse dokumente naj bi bilo treba prevesti v angleščino, neprevedenih v italijanščini pa ne sprejeti.
53 UUNT nasprotuje tej argumentaciji.
54 Najprej, v zvezi z argumentom, da bi bilo treba nekatere dokumente prevesti, preden so bili sporočeni, je treba najprej navesti, da je pravilo 22(6) izvedbene uredbe, na katerega se sklicuje UUNT, da bi utemeljil to, da ob neobstoju izrecne zahteve tožeče stranke ni bil zavezan od imetnice znamke zahtevati prevod dokumentov, ki dokazujejo resno in dejansko uporabo navedene znamke, v jezik postopka, določba, ki se uporablja za postopke z ugovorom. Pravilo 40(5) izvedbene uredbe, ki se uporablja za postopke za razveljavitev, pa ne določa izrecno, da se pravilo 22(6) izvedbene uredbe za te postopke uporablja smiselno.
55 Vendar je treba navesti, da pravilo 22(6) izvedbene uredbe dopolnjuje in natančneje pojasnjuje določbe pravila 22, od (2) do (4), iste uredbe, ki se na podlagi pravila 40(5) navedene uredbe smiselno uporabljajo za postopke za razveljavitev. V teh okoliščinah se pravilo 22(6) izvedbene uredbe uporablja za postopek za razveljavitev na podlagi člena 51(1)(a) Uredbe št. 207/2009, česar poleg tega stranke ne izpodbijajo.
56 Iz pravila 22(6) izvedbene uredbe je razvidno, da ima UUNT možnost zahtevati prevod dokumentov, ki niso bili predloženi v jeziku postopka, od stranke, ki je navedene dokumente predložila (sodba z dne 27. septembra 2012, El Corte Inglés/UUNT – Pucci International (Emidio Tucci), T‑373/09, EU:T:2012:500, točka 24).
57 Vendar pa UUNT ni storil napake s tem, da ni zahteval angleškega prevoda dokumentov, ki so bili predloženi v italijanščini. Na eni strani, tožeča stranka ni prerekala tega, da med postopkom za razveljavitev ni sama zahtevala, naj imetnica znamke predloži prevod navedenih dokumentov. Na drugi strani, argumentacija tožeče stranke je usmerjena na odlomke iz spletnega slovarja, iz katerih so razvidni prevodi besed iz angleščine v italijanščino ali iz italijanščine v angleščino, zaradi česar zahteva za prevod ni potrebna.
58 V zvezi z argumentom, ki se nanaša na člen 51(1)(b) Uredbe št. 207/2009 in v skladu s katerim naj bi predloženi dokumenti dokazovali, da je izraz „husky“ generičen izraz, ki se v italijanščini uporablja za označevanje „jaken“, je treba navesti, da je tožeča stranka na obravnavi priznala, da je njena zahteva za razveljavitev temeljila zgolj na členu 51(1)(a) navedene uredbe in da v okviru te zahteve ne zatrjuje, da je izraz „husky“ generičen.
59 Iz navedenega izhaja, da je treba drugi tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.
Tožbeni razlog upoštevanja nedatiranih dokumentov
60 V skladu s tožečo stranko morajo biti vsi dokumenti datirani in morajo ustrezati upoštevnemu obdobju med 11. marcem 2004 in 10. marcem 2009. V zvezi s fotografijami proizvodov, ki jih je predložila imetnica znamke, tožeča stranka trdi, da je UUNT storil napako s tem, da se je za ugotovitev palete proizvodov, za katere se sporna znamka uporablja, oprl na dokumente, ki niso datirani ali ki ne vsebujejo nobenega indica, ki bi omogočal določitev njihovega datuma. Sodba Il Ponte Finanziaria/UUNT, navedena v točki 24 zgoraj (EU:C:2007:514), naj bi bila v obravnavanem primeru upoštevna v delu, v katerem se nanaša na vprašanje, ali je mogoče uporabo registrirane znamke v rahlo drugačni obliki razširiti na sporno znamko, ki ji je podobna. Tako odbor za pritožbe ne bi smel upoštevati dokazov, ki kažejo, da se znak HUSKY uporablja v drugačni obliki od tiste, ki je varovana s sporno znamko. UUNT naj bi storil napako z navedbo, da bo razumno pozoren potrošnik zaznal uporabljen logotip kot okrajšavo izraza „husky“ in figurativni element psa kot upodobitev tega, kar pomeni ta izraz. Ta argumentacija naj ne bi bila upoštevna za uporabo člena 15(1)(a) Uredbe št. 207/2009. Nazadnje, računi, ki jih je predložila imetnica znamke, naj ne bi omogočali ugotoviti, katera znamka ali neregistriran znak imetnice se je uporabljal na proizvodih, na katere se nanašajo računi.
61 UUNT nasprotuje tej argumentaciji.
62 Najprej, v zvezi z argumentom, da se vsi nedatirani dokumenti ne bi smeli upoštevati in da ti dokumenti ne morejo dokazati uporabe sporne znamke v zadevnem obdobju, je treba poudariti, da mora v skladu s pravilom 22(3) izvedbene uredbe, ki se v skladu s pravilom 40(5) iste uredbe za postopke za razveljavitev uporablja smiselno, dokaz o resni in dejanski uporabi znamke kumulativno zajemati podatke o kraju, času, obsegu in naravi uporabe znamke (glej v tem smislu sodbi z dne 8. julija 2004, Sunrider/UUNT – Espadafor Caba (VITAFRUIT), T‑203/02, ZOdl., EU:T:2004:225, točka 37, in z dne 27. septembra 2007, La Mer Technology/UUNT – Laboratoires Goëmar (LA MER), T‑418/03, EU:T:2007:299, točka 52).
63 Presoja resne in dejanske uporabe znamke mora temeljiti na vseh dejstvih in okoliščinah, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti resničnost njenega komercialnega izkoriščanja, natančneje uporabe, ki se v zadevnem gospodarskem sektorju štejejo za utemeljene za ohranitev ali ustvarjanje tržnih deležev v korist proizvodov ali storitev, ki jih znamka varuje, naravo teh proizvodov ali storitev, značilnosti trga, obseg in pogostost uporabe znamke (glej zgoraj v točki 62 navedeno sodbo LA MER, EU:T:2007:299, točka 55 in navedena sodna praksa).
64 Da bi se v posamezni zadevi preizkusil resen in dejanski značaj uporabe prejšnje znamke, je treba opraviti celovito presojo glede na vse upoštevne dejavnike obravnavanega primera. Taka presoja pomeni določeno medsebojno povezanost upoštevanih dejavnikov (zgoraj v točki 62 navedena sodba VITAFRUIT, EU:T:2004:225, točka 42).
65 Poudariti je treba, da čeprav se s pravilom 22 Uredbe št. 2868/95 zahtevajo navedbe o kraju, času, obsegu in naravi uporabe znamke in so navedeni primeri sprejemljivih dokazov, kot so embalaža, nalepke, ceniki, katalogi, računi, fotografije, časopisni oglasi in pisne izjave, pa v tem pravilu nikakor ni navedeno, da mora vsak dokaz vsebovati tudi podatke o vsakem od štirih elementov, na katere se mora nanašati dokaz o resni in dejanski uporabi, in sicer o kraju, času, naravi in obsegu uporabe (sodbi z dne 16. novembra 2011, Buffalo Milke Automotive Polishing Products/UUNT – Werner & Mertz (BUFFALO MILKE Automotive Polishing Products), T‑308/06, ZOdl., EU:T:2011:675, točka 61, in z dne 24. maja 2012, TMS Trademark-Schutzrechtsverwertungsgesellschaft/UUNT – Comercial Jacinto Parera (MAD), T‑152/11, EU:T:2012:263, točka 33).
66 Poleg tega v skladu z ustaljeno sodno prakso ni mogoče izključiti, da skupek dokazov omogoča ugotovitev dejstev, ki jih je treba dokazati, čeprav vsak od dokazov, če se ga obravnava posamično, ne bi mogel dokazati točnosti teh dejstev (sodba z dne 17. aprila 2008, Ferrero Deutschland/UUNT, C‑108/07 P, EU:C:2008:234, točka 36, in zgoraj v točki 65 navedena MAD, EU:T:2012:263, točka 34).
67 Spomniti je treba, da mora upoštevanje vseh elementov, predloženih v presojo odboru za pritožbe, omogočiti dokaz resne in dejanske uporabe sporne znamke.
68 Argumenta, s katerim tožeča stranka zgolj trdi, da nedatirani dokumenti ne morejo dokazati uporabe sporne znamke v zadevnem obdobju, torej ni mogoče sprejeti, saj je lahko namen fotografij proizvodov, ki jih je navedla tožeča stranka pred odborom za pritožbe kot primere nedatiranih dokumentov, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, pokazati, kako je sporna znamka prikazana na oblačilih in paleti proizvodov, za katere se uporablja, za kar ni potrebno, da so datirane. Odbor za pritožbe je lahko v teh okoliščinah upravičeno ugotovil, da dejstvo, da fotografije, ki so bile predložene kot dokazi, niso datirane, ni upoštevno.
69 Prav tako ni mogoče sprejeti argumenta tožeče stranke, katerega namen je neupoštevanje računov, ki jih je predložila imetnica znamke, ker naj ne bi omogočali ugotoviti, ali se nanašajo na sporno znamko ali kakšen drug znak ali znamko. Dejstvo, da na teh računih ni natančno navedeno, ali se nanašajo na proizvode, ki jih zajema sporna znamka, ne more povzročiti, da se šteje, da se ipso facto nanašajo na druge znamke. V okviru analize skupka dokazov je mogoče dokazno vrednost teh računov največ relativizirati, ne pa neupoštevati.
70 Dalje, v zvezi z argumentom, da bi odbor za pritožbe moral ugotoviti, da je sodba Il Ponte Finanziaria/UUNT, navedena v točki 24 zgoraj (EU:C:2007:514), v obravnavanem primeru upoštevna, je treba navesti, prvič, da je bilo v zadevi, v kateri je bila izdana navedena sodba, dejansko stanje drugačno od dejanskega stanja v obravnavani zadevi. Iz točke 85 navedene sodbe je namreč razvidno, da ker uporaba prve znamke ni dokazana, je ni mogoče uporabiti kot dokaz za resno in dejansko uporabo druge znamke. Drugače od te zadeve, pa se v obravnavani zadevi uporaba figurativne znamke, ki jo sestavlja beseda „husky“, napisana z rahlo stiliziranimi črkami skupaj s simbolom ®, in ki je uporabljena kot dokaz uporabe besedne znamke HUSKY, ni izpodbijala.
71 Drugič, spomniti je treba, da je bilo v sodbi Il Ponte Finanziaria/UUNT, navedena v točki 24 zgoraj (EU:C:2007:514), presojeno, da je mogoče šteti, da se registrirana znamka uporablja, če je predložen dokaz o uporabi te znamke v rahlo drugačni obliki od tiste, v kateri je bila registrirana. To, da je bilo v tej isti sodbi pojasnjeno, da pa ni dovoljeno z dokazom o uporabi razširiti varstva, ki ga ima registrirana znamka, na drugo registrirano znamko, katere resna in dejanska uporaba ni dokazana, z obrazložitvijo, da je ta le rahla varianta prve, v obravnavani zadevi ni upoštevno. Imetnica sporne znamke namreč ni zahtevala varstva pravic iz te znamke zgolj zaradi registracije druge znamke.
72 Tretjič, za dokaz uporabe znamke se lahko njena imetnica veljavno sklicuje na njeno uporabo v obliki, ki je drugačna od oblike, v kateri je bila ta znamka registrirana, ne da bi razlike med tema oblikama spreminjale razlikovalni učinek te znamke, in to ne glede na to, da je ta drugačna oblika sama registrirana kot znamka (glej v tem smislu sodbo z dne 25. oktobra 2012, Rintisch, C‑553/11, ZOdl., EU:C:2012:671, točka 30). V obravnavanem primeru ni tožeča stranka navedla nobene spremembe razlikovalnega učinka sporne znamke. Njena imetnica se je lahko torej veljavno sklicevala na njeno uporabo v obliki, ki je rahlo drugačna od tiste, pod katero je bila ta znamka registrirana.
73 Nazadnje, ne izpodbija se, da se je besedna znamka HUSKY v glavnem uporabljala s črnimi velikimi tiskanimi črkami. To, da naj bi odbor za pritožbe za dokaz uporabe upošteval drugo znamko ali znake, kot sta logotip, ki predstavlja črko „h“, ali figurativni element, ki predstavlja psa haskija, torej ni odločilno, tako da tožeča stranka z argumentom, s katerim izpodbija to upoštevanje, ne more uspeti. Poleg tega je treba poudariti, da tožeča stranka ne zanika, da so razlike med sporno znamko in drugo znamko omejene na rahlo stilizacijo črk in to, da so črke zelo stisnjene, niti da so bili sporna znamka na eni strani in znaka, ki sta logotip, ki predstavlja črko „h“, ali figurativni element, ki predstavlja psa haskija, na drugi strani na proizvodih sistematično prikazani ločeno.
74 Iz navedenega je razvidno, da je treba tretji tožbeni razlog šteti za neutemeljen.
75 Tožbo je zato treba zavrniti.
Stroški
76 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeča stranka s svojimi predlogi ni uspela, ji je treba naložiti plačilo stroškov UUNT v skladu z njegovimi predlogi.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Husky CZ s.r.o. se naloži plačilo stroškov.
Kanninen | Pelikánová | Buttigieg |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, dne 13. februarja 2015.
Podpisi