Zadeva T‑287/13

Husky CZ s.r.o.

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu
(znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek za razveljavitev – Besedna znamka Skupnosti HUSKY – Resna in dejanska uporaba znamke – Delna razveljavitev – Podaljšanje roka – Pravilo 71(2) Uredbe (ES) št. 2868/95 – Prevod v jezik postopka“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 13. februarja 2015

1.      Pravo Unije – Razlaga – Večjezična besedila – Odstopanja med različnimi jezikovnimi različicami – Upoštevanje splošne sistematike in cilje zadevne ureditve

2.      Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Roki – Podaljšanje določenega roka s strani Urada – Pogoji

(Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 71(1) in (2))

3.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Preizkus prijave – Dokaz o uporabi prejšnje znamke – Prevod predloženih dokumentov

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 51(1)(a); Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravili 22, od (2) do (4) ter (6), in 40(5)]

4.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Preizkus prijave – Dokaz o uporabi prejšnje znamke – Resna in dejanska uporaba – Merila presoje

(Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravili 22(3) in 40(5))

1.      Nujnost enotne uporabe in skladno s tem enotne razlage akta Evropske unije izključuje, da bi se obravnaval ločeno v eni od svojih različic, pač pa zahteva, da je treba akt razlagati na podlagi resnične volje njegovega avtorja in cilja, ki mu ta sledi, predvsem ob upoštevanju različic, sestavljenih v vseh drugih uradnih jezikih.

(Glej točko 37.)

2.      Pravilo 71(2) Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je treba razlagati tako, da lahko Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), kadar stranka v postopku inter partes zaprosi za podaljšanje roka, ne da bi bil to dolžan storiti, zahteva soglasje druge stranke, in da je treba to določbo razlagati v povezavi z odstavkom 1 istega pravila, ki vodi do tega, da Urad, zlasti kadar odloči, da ne bo zahteval soglasja druge stranke, upošteva okoliščine v zvezi s prošnjo za podaljšanje roka.

(Glej točko 46.)

3.      Pravilo 22(6) Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti dopolnjuje in natančneje pojasnjuje določbe pravila 22, od (2) do (4), iste uredbe, ki se na podlagi pravila 40(5) navedene uredbe smiselno uporabljajo za postopke za razveljavitev. V teh okoliščinah se pravilo 22(6) Uredbe št. 2868/95 uporablja za postopek za razveljavitev na podlagi člena 51(1)(a) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti. Iz pravila 22(6) Uredbe št. 2868/95 je razvidno, da ima Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) možnost zahtevati prevod dokumentov, ki niso bili predloženi v jeziku postopka, od stranke, ki je navedene dokumente predložila.

(Glej točki 55 in 56.)

4.      V skladu s pravilom 22(3) Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, ki se v skladu s pravilom 40(5) iste uredbe za postopke za razveljavitev uporablja smiselno, mora dokaz o resni in dejanski uporabi znamke kumulativno zajemati podatke o kraju, času, obsegu in naravi uporabe znamke.

Presoja resne in dejanske uporabe znamke mora temeljiti na vseh dejstvih in okoliščinah, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti resničnost njenega komercialnega izkoriščanja, natančneje uporabe, ki se v zadevnem gospodarskem sektorju štejejo za utemeljene za ohranitev ali ustvarjanje tržnih deležev v korist proizvodov ali storitev, ki jih znamka varuje, naravo teh proizvodov ali storitev, značilnosti trga, obseg in pogostost uporabe znamke.

Da bi se preizkusil resen in dejanski značaj uporabe prejšnje znamke, je treba opraviti celovito presojo glede na vse upoštevne dejavnike obravnavanega primera. Taka presoja pomeni določeno medsebojno povezanost upoštevanih dejavnikov.

Čeprav se s pravilom 22 Uredbe št. 2868/95 zahtevajo navedbe o kraju, času, obsegu in naravi uporabe znamke in so navedeni primeri sprejemljivih dokazov, kot so embalaža, nalepke, ceniki, katalogi, računi, fotografije, časopisni oglasi in pisne izjave, pa v tem pravilu nikakor ni navedeno, da mora vsak dokaz vsebovati tudi podatke o vsakem od štirih elementov, na katere se mora nanašati dokaz o resni in dejanski uporabi, in sicer o kraju, času, naravi in obsegu uporabe.

Poleg tega ni mogoče izključiti, da skupek dokazov omogoča ugotovitev dejstev, ki jih je treba dokazati, čeprav vsak od dokazov, če se ga obravnava posamično, ne bi mogel dokazati točnosti teh dejstev.

Upoštevanje vseh elementov, predloženih v presojo odboru za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), mora omogočiti dokaz resne in dejanske uporabe sporne znamke.

(Glej točke od 62 do 67.)