Zadeva T‑244/12

Unister GmbH

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu

(znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Prijava besedne znamke Skupnosti fluege.de – Absolutni razlogi za zavrnitev – Opisnost – Neobstoj razlikovalnega učinka – Razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo – Člen 7(1)(b) in (c), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 14. maja 2013

1.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali označb, s katerimi se lahko označijo lastnosti proizvoda ali storitve – Cilj – Zahteva po razpoložljivosti

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali označb, s katerimi se lahko označijo lastnosti proizvoda ali storitve – Pojem

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

3.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali označb, s katerimi se lahko označijo lastnosti proizvoda ali storitve – Presoja opisnosti znaka – Merila

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

4.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali označb, s katerimi se lahko označijo lastnosti proizvoda ali storitve – Besedna znamka fluege.de

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

5.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Ločen preizkus razlogov za zavrnitev – Prekrivanje področij uporabe razlogov iz člena 7(1), od (b) do (d), Uredbe št. 207/2009

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1) od (b) do (d))

6.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Vložitev tožbe pri sodišču Unije – Sprememba predmeta spora, ki je bil predložen odboru za pritožbe – Nedopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 135(4); Uredba Sveta št. 207/2009, člen 65)

1.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 16.)

2.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točki 17 in 18.)

3.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 19.)

4.      Znak fluege.de – za katerega se zahteva registracija za „Oglasno dejavnost; vodenje komercialnih poslov; poslovno administracijo; pisarniške posle“,„Prevozništvo; pakiranje in skladiščenje blaga; organizacijo potovanj“, in „Nudenje hrane in pijače; nudenje začasne nastanitve“, iz razredov 35, 39 in 43 v smislu Nicejskega aranžmaja – z vidika povprečnega nemško govorečega potrošnika Evropske unije opisuje proizvode iz prijave znamke Skupnosti v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti.

Ker je upoštevna javnost prijavljeno znamko lahko spontano zaznala kot domeno, ki se nanaša na naslov spletne strani s področja letalskega prometa in letov, je prijavljena znamka opisna za storitve „prevozništva“ iz razreda 39, ter, natančneje, znotraj teh storitev, storitve zračnega prevoza. Druge storitve, ki so obširno opredeljene v prijavi znamke, se vse lahko zagotavljajo na področju in v tesni zvezi z zračnim prevozom ter poleti.

Priključitev elementa, ki ustreza domeni najvišje ravni, k opisnemu elementu brez razlikovalnega učinka, nima za posledico, da bi nastali znak – ki ga torej upoštevna javnost lahko spontano prepozna kot domeno, in, torej kot sklicevanje na spletni naslov – pridobil razlikovalni učinek. Razlikovalni del takšne domene namreč ni domena najvišje ravni, ki je eventualno sestavljena iz pike ter skupine črk, ki ustrezajo nacionalni končnici, temveč kvečjemu domena druge ravni, ki se ji priključi domeno najvišje ravni.

Domena kot taka zgolj napotuje na spletni naslov, in ne na trgovski izvor proizvodov ali storitev proizvajalca ali določenega dobavitelja. Praksa na področju dodeljevanja domen ter uporaba domen ne vplivata na možnost, da se določena domena registrira kot znamka Skupnosti ob upoštevanju absolutnih razlogov za zavrnitev, opredeljenih v Uredbi št. 207/2009.

V zvezi s tem je treba opozoriti na nujnost razlikovanja med, prvič, pravicami, ki se nanašajo na registracijo domene, ter drugič, pravicami, ki se nanašajo na registracijo znaka kot znamke Skupnosti. Tako to, da je določena stranka lastnica določene domene ne pomeni, da se lahko navedena domena zato registrira kot znamka Skupnosti. Za registracijo mora namreč izpolniti vse pogoje, ki so v zvezi s tem določeni z Uredbo št. 207/2009. Tako je torej vsaka trditev, ki bi lahko bila povezana z neobstojem zahteve po razpoložljivosti zaradi domnevne izključne pravice, pridobljene na zadevni domeni, neupoštevna.

(Glej točke 20, 26, od 28 do 31, 38 in 41.)

5.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 46.)

6.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 51.)