SODBA SODIŠČA (veliki senat)
z dne 14. novembra 2017(*)
„Predhodno odločanje – Skupna kmetijska politika – Člen 42 PDEU – Uredba (ES) št. 2200/96 – Uredba (ES) št. 1182/2007 – Uredba (ES) št. 1234/2007 – Protikonkurenčne prakse – Člen 101 PDEU – Uredba št. 26 – Uredba (ES) št. 1184/2006 – Organizacije proizvajalcev – Združenja organizacij proizvajalcev – Naloge teh organizacij in združenj – Praksa določanja najnižjih prodajnih cen – Praksa usklajevanja glede količin, danih na trg – Praksa izmenjave strateških informacij – Francoski trg endivije“
V zadevi C‑671/15,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija) z odločbo z dne 8. decembra 2015, ki je na Sodišče prispela 14. decembra 2015, v postopku
Président de l’Autorité de la concurrence
proti
Association des producteurs vendeurs d’endives (APVE),
Comité économique régional agricole fruits et légumes de Bretagne (Cerafel),
Fraileg SARL,
Prim’Santerre SARL,
Union des endiviers, prej Fédération nationale des producteurs d’endives (FNPE),
Soleil du Nord SARL,
Comité économique fruits et légumes du Nord de la France (Celfnord),
Association des producteurs d’endives de France (APEF),
Section nationale de l’endive (SNE),
Fédération du commerce de l’endive (FCE),
France endives société coopérative agricole,
Cambrésis Artois‑Picardie endives (CAP’Endives)société coopérative agricole,
Marché de Phalempinsociété coopérative agricole,
Primacoop société coopérative agricole,
Coopérative agricole du marais audomarois (Sipema),
Valois‑Fruitsunion de sociétés coopératives agricoles,
Groupe Perle du Nord SAS,
Ministre de l’Économie, de l’Industrie et du Numérique,
SODIŠČE (veliki senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik, A. Tizzano, podpredsednik, L. Bay Larsen, T. von Danwitz in J. Malenovský, predsedniki senatov, E. Juhász, A. Borg Barthet, J.‑C. Bonichot, D. Šváby (poročevalec), F. Biltgen, sodniki, K. Jürimäe, sodnica, C. Lycourgos in M. Vilaras, sodnika,
generalni pravobranilec: N. Wahl,
sodna tajnica: V. Giacobbo‑Peyronnel, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 31. januarja 2017,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Président de l’Autorité de la concurrence H. Génin, S. Subrémon Lukasiewicz in I. de Silva, agenti, skupaj z J.‑P. Duhamelom, odvetnikom,
– za Comité économique régional agricole fruits in légumes de Bretagne (Cerafel), Comité économique fruits in légumes du Nord de la France (Celfnord), Association des producteurs d’endives de France (APEF), Section nationale de l’endive (SNE) in Fédération du commerce de l’endive (FCE) H. Calvet, P. Morrier, Y. Chevalier in A. Bouviala, odvetniki,
– za Fraileg SARL in Prim’Santerre SARL, J.‑L. Fourgoux in L. Djavadi, odvetnika,
– za France endives société coopérative agricole, Cambrésis Artois‑Picardie endives (CAP’Endives) société coopérative agricole, Marché de Phalempin société coopérative agricole, Primacoop société coopérative agricole, Coopérative agricole du marais audomarois (Sipema) in Groupe Perle du Nord SAS B. Néouze, V. Ledoux in S. Pasquesoone, odvetniki,
– za francosko vlado G. de Bergues, D. Colas, S. Horrenberger, C. David in J. Bousin, agenti,
– za špansko vlado A. Gavela Llopis, agentka,
– za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s P. Gentilijem, avvocato dello Stato,
– za Evropsko komisijo X. Lewis, A. Bouquet in B. Mongin, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 6. aprila 2017
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 101 PDEU v povezavi s členom 2 Uredbe Sveta št. 26 z dne 4. aprila 1962 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 1, str. 6), členom 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 17, str. 24), členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL 2006, L 214, str. 7), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 (UL 2007, L 299, str. 1, in popravek v UL 2008, L 155, str. 28) (v nadaljevanju: Uredba št. 1184/2006), členom 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave, o spremembi direktiv 2001/112/ES in 2001/113/ES in uredb (EGS) št. 827/68, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2826/2000, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 318/2006 ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2202/96 (UL 2007, L 273, str. 1) ter členom 122, prvi odstavek, in členom 176 Uredbe št. 1234/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 491/2009 z dne 25. maja 2009 (UL 2009, L 154, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 1234/2007).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Président de l’Autorité de la concurrence (predsednik organa za konkurenco, Francija) na eni strani in Association des producteurs vendeurs d’endives (APVE), Comité économique régional agricole fruits in légumes de Bretagne (Cerafel), Fraileg SARL, Prim’Santerre SARL, Union des endiviers, prej Fédération nationale des producteurs d’endives (FNPE), Soleil du Nord SARL, Comité économique fruits in légumes du Nord de la France (Celfnord), Association des producteurs d’endives de France (APEF), Section nationale de l’endive (SNE), Fédération du commerce de l’endive (FCE), France endives société coopérative agricole, Cambrésis Artois‑Picardie endives (CAP’Endives)société coopérative agricole, Marché de Phalempin société coopérative agricole, Primacoop société coopérative agricole, Coopérative agricole du marais audomarois (Sipema), Valois‑Fruits union de sociétés coopératives agricoles, Groupe Perle du Nord SAS in Ministre de l’économie, de l’industrie et du numérique (minister za gospodarstvo, industrijo in digitalizacijo, Francija) na drugi zaradi odločbe z dne 6. marca 2012, s katero je organ za konkurenco zlasti na podlagi člena 101(1) PDEU ugotovil in denarno kaznoval obsežen in dlje trajajoč omejevalni sporazum na francoskem trgu endivije (v nadaljevanju: sporna odločba).
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Določbe sekundarne zakonodaje o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo, ki se uporabljajo za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, vsebujejo Uredba št. 2200/96, ki se je uporabljala do 31. decembra 2007, Uredba št. 1182/2007, ki je bila razveljavljena z Uredbo Sveta (ES) št. 361/2008 z dne 14. aprila 2008 o spremembi Uredbe št. 1234/2007 (UL 2008, L 121, str. 1), in Uredba št. 1234/2007. Zadnjenavedena uredba je bila od 1. januarja 2014 razveljavljena z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL 2013, L 347, str. 671), ki pa se za dejansko stanje v postopku v glavni stvari ne uporablja.
4 Določbe sekundarne zakonodaje, ki urejajo uporabo pravil konkurence Evropske unije v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi v sektorju sadja in zelenjave, je zakonodajalec Unije sprejel v okviru Uredbe št. 26, ki je bila nadomeščena z Uredbo št. 1184/2006 in členi od 175 do 182 Uredbe št. 1234/2007.
Uredba št. 26
5 Člen 1 Uredbe št. 26 določa:
„Od začetka veljavnosti te uredbe se členi [od 101 do 106 PDEU] in določbe za njihovo izvajanje, ob upoštevanju spodaj navedenega člena 2, uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz člena [101(1) in 102 PDEU], ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino s proizvodi, naštetimi v Prilogi II k Pogodbi.“
6 Člen 2(1) te uredbe določa:
„Člen [101(1) PDEU] se ne uporablja za take sporazume, sklepe in ravnanja iz predhodnega člena, ki so sestavni del nacionalne tržne ureditve ali so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu [39 PDEU]. Še zlasti se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja kmetov, združenja kmetov ali zveze takih združenj iz ene države članice, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov, ki ne vsebujejo obveznosti zaračunavanja enakih cen, razen če Komisija ne ugotovi, da je s tem izključena konkurenca ali da so ogroženi cilji člena [39 PDEU].“
Uredba št. 2200/96
7 V uvodnih izjavah 7 in 16 Uredbe št. 2200/96 je navedeno:
„(7) ker so organizacije proizvajalcev temeljni element pri skupni ureditvi trga, katerega decentralizirano delovanje zagotavljajo na svoji ravni; ker je zaradi vedno večje koncentracije povpraševanja usmerjanje ponudbe preko teh organizacij bolj kot kadar koli ekonomska nujnost, da bi se okrepil položaj proizvajalcev na trgu; ker mora tako organiziranje potekati na prostovoljni osnovi in mora z obsegom in učinkovitostjo storitev, ki jih organizacije proizvajalcev nudijo svojim članom, dokazati svojo koristnost; ker dobava proizvodov specializiranim organizacijam proizvajalcev, ki so obstajale pred začetkom veljavnosti te uredbe, ni vprašljiva;
[…]
(16) ker je za stabilizacijo cen zaželeno, da bi lahko organizacije proizvajalcev intervenirale na trgu, zlasti tako, da v posebnih obdobjih določenih količin ne bi dale v prodajo; ker se te dejavnosti umika s trga ne sme šteti za alternativno možnost prodaji; ker se mora zato financiranje umikov s trga s strani Skupnosti omejiti na določen odstotek proizvodnje in dovoliti odobravanje kompenzacije Skupnosti v zmanjšanem obsegu z uporabo operativnih skladov; ker bi morala biti kompenzacija Skupnosti zaradi enostavnosti v pavšalnem znesku za vsak proizvod; ker je potrebna določena diferenciacija, da bi se doseglo primerljivo zmanjšanje za vse proizvode“.
8 Člen 11(1) te uredbe določa:
„V tej uredbi izraz ‚organizacija proizvajalcev‘ pomeni vsako pravno osebo:
(a) ki se ustanovi na lastno pobudo pridelovalcev naslednjih kategorij proizvodov, naštetih v členu 1(2):
[…]
(iii) zelenjave
[…]
(b) ki ima zlasti namen:
1) zagotavljanja, da se proizvodnjo načrtuje in usklajuje s povpraševanjem, zlasti glede kakovosti in količine;
2) pospeševanja koncentracije ponudbe in dajanja na trg proizvodov, ki jih pridelajo njeni člani;
3) zmanjševanja proizvodnih stroškov in stabilizacije proizvodnih cen;
4) pospeševanja načinov obdelovanja, uporabe pridelovalnih tehnik in okolju prijaznega načina ravnanja z odpadki za varovanje kakovosti vode, tal in krajine in za ohranjanje in/ali spodbujanje biološke raznolikosti;
[…]“
9 Člen 23(1) Uredbe št. 2200/96, ki je umeščen pod naslov „Intervencije“, določa, da se lahko „[o]rganizacije proizvajalcev in njihova združenja […] odločijo, da v količini in v obdobjih, ki jih ocenijo za ustrezna, ne dajo v prodajo proizvodov iz člena 1(2), ki jih prispevajo njihovi člani“.
Uredba št. 1184/2006
10 Člen 1a Uredbe št. 1184/2006 določa:
„Členi [od 101 do 106 PDEU] in določbe za njihovo izvajanje se ob upoštevanju člena 2 te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz členov [101(1) in 102 PDEU], ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino s proizvodi iz člena 1.“
11 Člen 2(1) te uredbe določa:
„Člen [101(1) PDEU] se ne uporablja za tiste sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 1a te uredbe, ki so sestavni del nacionalne tržne ureditve ali so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu [39 PDEU].
[…]“
Uredba št. 1182/2007
12 Člen 3(1) Uredbe št. 1182/2007 določa:
„V tej uredbi je ‚organizacija proizvajalcev‘ vsak pravni organizem ali jasno opredeljen del pravnega organizma, ki ustreza naslednjim zahtevam:
(a) ustanovljena je na pobudo kmetov v skladu s členom 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki pridelujejo enega ali več proizvodov, navedenih v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96, in/ali proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi;
(b) njen cilj je uporaba okolju prijaznih načinov obdelovanja, pridelovalnih tehnik in načina ravnanja z odpadki, predvsem zaradi varovanja kakovosti vode, tal in krajine ter zaradi ohranjanja ali spodbujanja biotske raznovrstnosti;
(c) stremi k enemu ali več naslednjih ciljev:
(i) zagotavljanju, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;
(ii) koncentraciji ponudbe in dajanju na trg proizvodov, ki jih pridelajo njeni člani;
(iii) optimiziranju proizvodnih stroškov in stabilizaciji cen proizvajalcev;
(d) njen poslovnik predpisuje posebne zahteve, določene v odstavku 2, in
(e) v skladu s členom 4 jo prizna zadevna država članica.“
Uredba št. 1234/2007
13 Člen 103c(1) Uredbe št. 1234/2007 določa, da operativni programi v sektorju sadja in zelenjave vključujejo dva ali več izmed ciljev iz člena 122, prvi odstavek, (c), te uredbe ali cilje, ki so navedeni v tem členu 103c, med katerimi je tudi preprečevanje in obvladovanje kriz.
14 Navedeni člen 103c(2)(a) pojasnjuje, da sta preprečevanje in obvladovanje kriz povezana s preprečevanjem in reševanjem kriz na trgih za sadje in zelenjavo in v zvezi s tem med drugim zajemata umik s trga.
15 Člen 122, prvi odstavek, Uredbe št. 1234/2007 določa:
„Države članice priznajo organizacije proizvajalcev, ki:
(a) jih sestavljajo proizvajalci iz enega od naslednjih sektorjev:
[…]
(iii) sektorja sadja in zelenjave, kar zadeva kmete, ki gojijo enega ali več proizvodov iz navedenega sektorja, in/ali takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi;
[…]
(b) so ustanovljene na pobudo proizvajalcev;
(c) si prizadevajo doseči poseben cilj, ki lahko zlasti vključuje enega ali več naslednjih ciljev, v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave pa ga mora vključevati:
(i) zagotavljati, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;
(ii) [koncentrirati ponudbo] in [dajati na trg proizvode], ki jih pridelajo njeni člani;
(iii) optimizirati proizvodne stroške in stabilizirati cene proizvajalcev.“
16 Člen 123(1) in (3) te uredbe določa:
„1. Države članice priznajo medpanožne organizacije, ki:
(a) jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s pridelavo proizvodov, trgovino z njimi in/ali predelavo proizvodov iz naslednjih sektorjev:
(i) sektorja oljčnega olja in namiznih oljk;
(ii) sektorja tobaka;
(b) se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jih sestavljajo;
(c) si prizadevajo doseči poseben cilj, ki se lahko nanaša zlasti na:
(i) združevanje in uskladitev ponudbe ter trgovanje s proizvodi članov;
(ii) prilagoditev pridelave in skupno predelavo glede na zahteve trga in izboljšanje proizvoda;
(iii) spodbujanje racionalizacije in izboljšanje pridelave in predelave;
(iv) raziskovanje trajnostnih načinov proizvodnje in gibanje trga.
[…]
3. Države članice poleg organizacij iz odstavka 1 v sektorju sadja in zelenjave priznajo ter v vinskem sektorju lahko priznajo tudi medpanožne organizacije, ki:
[…]
(c) ob upoštevanju interesov potrošnikov in v vinskem sektorju ter brez poseganja v druge sektorje, predvsem upoštevajoč javno zdravje in interese potrošnikov, v eni ali več regijah Skupnosti izvajajo eno, v primeru sektorja sadja in zelenjave dve, ali več od naslednjih dejavnosti:
(i) za izboljšanje poznavanja in preglednosti pridelave in trga;
(ii) za pomoč za boljšo koordinacijo načina trženja proizvodov sektorja sadja in zelenjave ter vinskega sektorja, zlasti s pomočjo raziskav in tržnih analiz;
(iii) za pripravo standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Skupnosti;
(iv) za boljše izkoriščanje potenciala pridelanega sadja in zelenjave ter potenciala proizvodnje vinskega sektorja;
(v) za zagotavljanje informacij in izvajanje raziskav, potrebnih za preusmerjanje proizvodnje v proizvode, ki so glede na zahteve trga ter okus in pričakovanja porabnikov bolj ustrezni, zlasti glede kakovosti proizvodov in varstva okolja;
(vi) za iskanje načinov za omejevanje uporabe sredstev za varstvo rastlin in drugih vložkov v proizvodnjo in za zagotavljanje kakovosti proizvodov in varstvo kakovosti tal in vode;
(vii) za razvoj postopkov in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov na vseh stopnjah pridelave in trženja ter za vinski sektor tudi predelave v vino;
(viii) za izkoriščanje potenciala in varstvo ekološkega kmetovanja ter zaščite in spodbujanja takega kmetovanja, kakor tudi geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;
(ix) za pospeševanje integrirane pridelave ali drugih okolju prijaznih načinov pridelave;
(x) za sektor sadja in zelenjave, kar zadeva pravila pridelave in trženja iz točk 2 in 3 Priloge XVIa, določanje pravil ki so strožja od pravil Skupnosti ali nacionalnih pravil;
[…]“
17 Člen 125a(1) in (2) navedene uredbe določa:
„1. Poslovnik organizacije proizvajalcev od svojih članov proizvajalcev zahteva predvsem, da:
[…]
(c) tržijo svojo celotno zadevno proizvodnjo določenega proizvoda preko organizacije proizvajalcev;
[…]
2. Ne glede na točko (c) odstavka 1 lahko člani proizvajalci, če jih organizacija proizvajalcev pooblasti in je to v skladu s pogoji, ki jih določi organizacija proizvajalcev:
(a) prodajo največ določen odstotek svoje proizvodnje in/ali proizvodov neposredno na svojih kmetijskih gospodarstvih in/ali zunaj teh gospodarstev potrošnikom za njihove osebne potrebe, pri čemer te odstotke določijo države članice na ravni, ki ni nižja od 10 %;
(b) sami ali prek druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, tržijo take količine izdelkov, ki so nepomembne glede na obseg tržne proizvodnje njihove organizacije;
(c) sami ali prek druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova organizacija, tržijo proizvode, ki jih zaradi njihovih značilnosti njihova organizacija s svojimi trgovskimi dejavnostmi običajno ne pokriva.“
18 Člen 125b(1)(c) in (g) Uredbe št. 1234/2007 določa, da lahko države članice vse pravne osebe ali jasno opredeljene dele pravnih oseb, ki zaprosijo za tako priznanje, priznajo za organizacije proizvajalcev (v nadaljevanju: OP) v sektorju sadja in zelenjave, zlasti če predložijo zadostna dokazila, da lahko primerno izvajajo svoje dejavnosti tako z vidika trajanja kot glede učinkovitosti in koncentracije ponudbe in da nimajo prevladujočega položaja na določenem trgu, razen če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 39 PDEU.
19 Člen 125c navedene uredbe določa:
„Združenje [OP] v sektorju sadja in zelenjave se ustanovi na pobudo priznanih [OP] in lahko opravlja kakršne koli dejavnosti [OP] iz te uredbe. V ta namen lahko države članice na zahtevo priznajo [OP], če:
(a) država članica meni, da lahko združenje učinkovito opravlja te dejavnosti, in
(b) združenje nima prevladujočega položaja na določenem trgu, razen če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena [39 PDEU].
[…]“
20 Člen 175 Uredbe št. 1234/2007 določa:
„Razen če ni drugače določeno s to uredbo, se členi [od 101 do 106 PDEU] in določbe za njihovo izvajanje ob upoštevanju členov 176 do 177 te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz členov [101(1) in 102 PDEU], ki se nanašajo na pridelavo proizvodov, zajetih v tej uredbi, ali trgovino z njimi.“
21 Člen 176(1) te uredbe določa:
„Člen [101(1) PDEU] se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 175 te uredbe, ki so sestavni del nacionalne tržne ureditve ali so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu [39 PDEU].
Člen [101(1) PDEU] se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja kmetov, združenja kmetov ali zveze takih združenj iz ene države članice, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov in ki ne določajo obveznosti zaračunavanja istih cen, razen če Komisija ugotovi, da je s tem izključena konkurenca ali da so ogroženi cilji iz člena [39 PDEU].“
22 Člen 176a(1) in (4) navedene uredbe določa:
„1. Člen [101(1) PDEU] se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij, ki so namenjeni za izvajanje dejavnosti iz člena 123(3)(c) te uredbe.
[…]
4. Naslednji sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja se v vsakem primeru razglasijo za neskladne s pravili Skupnosti:
(a) sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki bi lahko povzročili kakršno koli delitev trgov znotraj Skupnosti;
(b) sporazumi, sklepi ali dogovorjena praksa, ki bi lahko vplivali na pravilno delovanje ureditve trga;
(c) sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki bi lahko povzročili izkrivljanje konkurence, ki ni bistveno za doseganje ciljev skupne kmetijske politike v skladu z dejavnostjo medpanožnih organizacij;
(d) sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki bi lahko povzročili fiksiranje cen, brez poseganja v dejavnosti, ki jih opravljajo medpanožne organizacije pri uporabi posebnih pravil Skupnosti;
(e) sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki bi lahko ustvarjali diskriminacijo ali preprečili konkurenco za bistveni del zadevnih proizvodov.“
Francosko pravo
23 Člen L. 420‑1 code de commerce (trgovinski zakonik) določa:
„Usklajena ravnanja, dogovori, izrecni ali tihi omejevalni sporazumi ali koalicije, katerih cilj je ali katerih posledica bi lahko bilo preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na trgu, so prepovedani, tudi če so izvedeni neposredno ali posredno prek družbe iz skupine s sedežem zunaj Francije, zlasti če:
1. drugim podjetjem omejujejo dostop do trga ali svobodno konkuriranje;
2. omejujejo prosto tržno oblikovanje cen z umetnim spodbujanjem višanja ali nižanja cen;
3. omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo, tržišče, naložbe ali tehnični razvoj;
4. določajo razdelitev trgov in virov nabave.“
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
24 Minister za gospodarstvo, industrijo in digitalizacijo je na podlagi inšpekcijskih pregledov in zasega predmetov, ki jih je 12. aprila 2007 izvedla direction générale de la concurrence, de la consommation et de la répression des fraudes (generalna direkcija za konkurenco, varstvo potrošnikov in preprečevanje goljufij, DGCCRF, Francija), zaprosil Conseil de la concurrence (svet za konkurenco, zdaj organ za konkurenco, Francija), naj obravnava prakse, ki se izvajajo v sektorju proizvodnje in trženja endivije.
25 Organ za konkurenco je s sporno odločbo 6. marca 2012 ugotovil, da so APVE, Cerafel, FNPE, Celfnord, APEF, SNE, FCE, Groupe Perle du Nord, OP Fraileg, Prim’Santerre, Soleil du Nord, France endives, CAP’Endives, Marché de Phalempin, Primacoop, Sipema in Valois‑Fruits na trgu endivije izvajali obsežen in dlje trajajoč omejevalni sporazum, ki je prepovedan s členom L. 420‑1 trgovinskega zakonika in členom 101(1) PDEU ter je zajemal usklajevanje glede cen endivije na različne načine, kot so tedensko sporočanje najnižje cene, določanje srednjega tečaja, vzpostavitev borze, določitev cene ragljaste opcije in zloraba mehanizma cen za umik s trga, usklajevanje glede količin endivije, danih na trg, in sistem izmenjav strateških informacij za vzpostavitev cenovne politike, pri čemer je bil cilj teh praks skupna določitev najnižje prodajne cene za proizvodnjo endivije, proizvajalcem in več njihovim strokovnim organizacijam pa so te prakse omogočile vzdrževanje najnižjih prodajnih cen, in sicer v obdobju, ki se je začelo januarja 1998 in je na dan sporne odločbe še vedno trajalo. Zato jim je naložil denarne kazni v skupnem znesku 3.970.590 EUR.
26 Organ za konkurenco je v sporni odločbi med drugim zavrnil trditev proizvajalcev, da je treba zadevne sporazume obravnavati kot potrebne za uresničitev ciljev skupne kmetijske politike, ker ureditve odstopanja iz člena 2(1) Uredbe št. 1184/2006 in člena 176 Uredbe št. 1234/2007 v obravnavani zadevi ni bilo mogoče uporabljati.
27 Več kaznovanih družb in organizacij je pri Cour d’appel de Paris (pritožbeno sodišče v Parizu, Francija) vložilo tožbo za odpravo sporne odločbe in, podredno, za njeno spremembo.
28 To sodišče je s sodbo z dne 15. maja 2014 spremenilo vse točke sporne odločbe in razsodilo, da ni bilo dokazano, da so bile določbe člena L.420‑1 trgovinskega zakonika in člena 101(1) PDEU kršene. V zvezi s tem je zlasti poudarilo, da ob težavah pri razlagi pravil o skupni ureditvi trga glede natančnega obsega in mej naloge stabilizacije cen, ki je zadevnim organizacijam naložena v okviru ureditve odstopanja od konkurenčnega prava, ki izvira iz uporabe pravil skupne kmetijske politike, ni ugotovljeno, da je bilo razširjanje navodil glede najnižje cene v vseh okoliščinah nujno in dokončno prepovedano, tako da ni bilo nesporno dokazano, da so zadevne organizacije presegle meje nalog, ki so jim bile zakonito dodeljene na področju stabilizacije cen.
29 Predsednik organa za konkurenco je zoper to sodbo vložil kasacijsko pritožbo. V utemeljitev pritožbe v bistvu predvsem trdi, da se lahko, razen kadar se uporabljajo izrecna odstopanja od uporabe člena 101(1) PDEU, ki so bila uvedena z uredbami o uporabi nekaterih pravil konkurence pri proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi, naloge, ki so bile prenesene na OP in združenja OP (v nadaljevanju: ZOP), izvajajo zgolj v skladu s pravili konkurence.
30 Komisija je Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija) v okviru tega postopka v skladu s členom 15(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov [101 in 102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205) predložila stališče. V njem navaja, da poleg splošnih odstopanj od uporabe pravil konkurence Unije v kmetijskem sektorju, ki so bila sprejeta na podlagi člena 2 uredb št. 26 in 1184/2006 ter člena 176 Uredbe št. 1234/2007, v skladu s členom 175 te uredbe obstajajo tudi posebna odstopanja iz različnih uredb o skupni ureditvi trgov, ki organizacijam, dejavnim na področju proizvodnje in trženja sadja in zelenjave, nalagajo nekatere posebne naloge, za katere bi se običajno lahko uporabljale prepovedi iz pravil konkurence. V obravnavanem primeru naj bi za obdobje do konca leta 2007 šlo za Uredbo št. 2200/96 in za obdobje od 1. januarja 2008 za Uredbo št. 1182/2007, ki je bila vključena v Uredbo št. 1234/2007. Vendar meni, da glavna ravnanja v postopku v glavni stvari, in sicer mehanizmi najnižje cene, dogovorjeni v glavnih ZOP, ne spadajo med posebne naloge, ki jih določa skupna ureditev trgov, in se ne more šteti, da zanje veljajo ta posebna odstopanja.
31 Cour de cassation (kasacijsko sodišče) v zvezi s tem poudarja, da je Sodišče v sodbah z dne 9. septembra 2003, Milk Marque in National Farmers’ Union (C‑137/00, EU:C:2003:429), in z dne 19. septembra 2013, Panellinios Syndesmos Viomichanion Metapoiisis Kapnou (C‑373/11, EU:C:2013:567), razsodilo, da člen 42 PDEU vzpostavlja načelo uporabe evropskih pravil konkurence v kmetijskem sektorju in da ohranitev učinkovite konkurence na trgih kmetijskih proizvodov spada med cilje skupne kmetijske politike, pri čemer je vseeno menilo, da ta določba tudi v zvezi s pravili Pogodbe DEU na področju konkurence daje prednost ciljem skupne kmetijske politike pred politiko glede konkurence.
32 Vendar meni, da Sodišče še ni odločalo, ali obstajajo „posebna odstopanja“, na katera se sklicuje Komisija, in če obstajajo, še ni natančno določilo, njihovega odnosa do „splošnih odstopanj“ iz uredb o uporabi pravil konkurence v kmetijskem sektorju.
33 Zato je Cour de cassation (kasacijsko sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali so lahko sporazumi, sklepi ali ravnanja [OP], [ZOP] in strokovnih organizacij, ki bi se lahko v skladu s členom 101 PDEU šteli za protikonkurenčne, izvzeti iz prepovedi, ki jo določa ta člen, samo zato, ker se lahko štejejo za povezane z nalogami navedenih organizacij v okviru skupne ureditve [zadevnega] trga, in to čeprav zanje ne velja nobeno od splošnih odstopanj, zaporedno določenih v členu 2 uredb [št. 26] in št. [1184/2006] ter členu 176 Uredbe št. 1234/2007 […]?
2. Če je odgovor pritrdilen, ali je treba člen 11(1) Uredbe št. [2200/96], člen 3(1) Uredbe št. 1182/2007 in člen 122, [prvi pododstavek], Uredbe št. 1234/2007, ki med cilji [OP in AOP] določajo stabiliziranje cen proizvajalcev in prilagajanje proizvodnje povpraševanju, med drugim količinsko, razlagati tako, da so prakse skupnega določanja najnižje cene, usklajevanja glede količin, danih na trg, ali izmenjave strateških informacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali njihova združenja, izvzete iz prepovedi protikonkurenčnih sporazumov, če je njihov namen uresničevanje teh ciljev?“
Vprašanji za predhodno odločanje
34 Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 101 PDEU v povezavi s členom 2 Uredbe št. 26, členom 11(1) Uredbe št. 2200/96, členom 2 Uredbe št. 1184/2006, členom 3(1) Uredbe št. 1182/2007 ter členom 122, prvi odstavek, in členoma 175 in 176 Uredbe št. 1234/2007 razlagati tako, da so prakse, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, s katerimi OP, ZOP in strokovne organizacije, ki delujejo v sektorju endivije, skupaj določajo najnižje prodajne cene, se usklajujejo glede količin, danih na trg, in izmenjujejo strateške informacije, izvzete s področja uporabe prepovedi omejevalnih sporazumov iz člena 101(1) PDEU.
35 Uvodoma je treba poudariti, da spada endivija med „užitne vrtnine in nekater[e] koren[e] in gomolj[e]“ iz priloge I k Pogodbi DEU in je zato v skladu s členom 38 PDEU predmet določb členov od 39 do 44 PDEU, ki se nanašajo na skupno kmetijsko politiko.
36 Člen 42 PDEU določa, da se določbe iz poglavja o pravilih konkurence za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino s kmetijskimi proizvodi uporabljajo le v obsegu, ki ga določita Evropski parlament in Svet Evropske unije v okviru člena 43(2) PDEU, in v skladu s postopkom, določenim v istem odstavku, ob upoštevanju ciljev iz člena 39 PDEU. Člen 43(2) PDEU v zvezi s tem določa, da Parlament in Svet sprejmeta med drugim določbe, potrebne za doseganje ciljev skupne kmetijske politike.
37 Člen 42 PDEU zato pri uresničevanju ciljev, to je uvedbe skupne kmetijske politike in vzpostavitve sistema neizkrivljene konkurence, priznava prednost skupne kmetijske politike pred cilji Pogodbe na področju konkurence in pooblastilo zakonodajalca Unije, da odloči, v kolikšni meri se morajo pravila o konkurenci uporabljati v kmetijskem sektorju (glej v tem smislu sodbi z dne 5. oktobra 1994, Nemčija/Svet, C‑280/93, EU:C:1994:367, točka 61, in z dne 12. decembra 2002, Francija/Komisija, C‑456/00, EU:C:2002:753, točka 33).
38 Iz tega izhaja, kot je generalni pravobranilec poudaril v točkah 51 in 56 sklepnih predlogov, da cilj posegov zakonodajalca Unije iz tega naslova ni določitev odstopanj ali utemeljitev prepovedi praks iz člena 101(1) in člena 102 PDEU, temveč to, da se s področja uporabe teh določb izključijo prakse, ki bi, če bi do njih prišlo v drugem sektorju, kot je sektor skupne kmetijske politike, tja spadale.
39 Zlasti glede sektorja sadja in zelenjave ter obdobij iz postopka v glavni stvari je zakonodajalec Unije v členu 1 Uredbe št. 26, členu 1a Uredbe št. 1184/2006 in nato členu 175 Uredbe št. 1234/2007 natančneje določil razmerje med skupno kmetijsko politiko in pravili konkurence.
40 Zadnjenavedena določba, ki v bistvu povzema način, na katerega je bilo to razmerje natančneje določeno v uredbah št. 26 in 1184/2006, predpisuje, da če ni drugače določeno z Uredbo št. 1234/2007, se členi od 101 do 106 PDEU in določbe za njihovo izvajanje ob upoštevanju členov 176 do 177 te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz členov 101(1) in 102 PDEU, ki se nanašajo na pridelavo proizvodov, zajetih v navedeni uredbi, ali trgovino z njimi.
41 V sektorju sadja in zelenjave se členi od 101 do 106 PDEU za prakse iz teh členov uporabljajo ob izključitvi praks iz členov 176 in 176a Uredbe št. 1234/2007, in razen če ni drugače določeno s to uredbo, kot to določa njen člen 175.
42 Opozoriti je treba, da mora v skladu s členom 122, prvi odstavek, Uredbe št. 1234/2007, ki je nadomestil člen 11(1) Uredbe št. 2200/96, in členom 125c Uredbe št. 1234/2007 OP ali ZOP, ki deluje v sektorju sadja in zelenjave, zagotavljati, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine, koncentrirati ponudbo in dajati na trg proizvode, ki jih pridelajo njeni člani, optimizirati proizvodne stroške in stabilizirati cene proizvajalcev.
43 Vendar bi OP ali ZOP za dosego ciljev iz teh določb morda moral uporabiti drugačna sredstva, kot so tista, ki urejajo normalno delovanje trgov, in zlasti nekatere oblike koordinacije in usklajevanja med kmetijskimi proizvajalci.
44 Zato in če naj se OP in ZOP ne odvzamejo sredstva, ki jim omogočajo doseganje ciljev, ki so jim zaupani v okviru skupne ureditve trga, pri kateri sodelujejo – in, kot je navedeno v uvodni izjavi 7 Uredbe št. 2200/96, katere temeljni element so – ter tako ogrozi polni učinek uredb o skupni ureditvi trgov v sektorju sadja in zelenjave, morajo biti prakse teh subjektov, ki so potrebne za dosego enega ali več teh ciljev, izvzete iz prepovedi omejevalnih sporazumov iz člena 101(1) PDEU.
45 Iz tega izhaja, da v tem sektorju primeri, v katerih se člen 101(1) PDEU ne uporablja, niso omejeni le na prakse iz členov 176 in 176a Uredbe št. 1234/2007, temveč zajemajo tudi prakse, navedene v prejšnji točki.
46 Zato je treba obseg teh izključitev razlagati ozko.
47 Kot je Sodišče že pojasnilo, skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov niso prostor brez konkurence (sodba z dne 9. septembra 2003, Milk Marque in National Farmers’ Union, C‑137/00, EU:C:2003:429, točka 61).
48 Nasprotno, ohranjanje učinkovite konkurence na trgih kmetijskih proizvodov je del ciljev skupne kmetijske politike in skupne ureditve zadevnih trgov (glej v tem smislu sodbo z dne 9. septembra 2003, Milk Marque in National Farmers’ Union, C‑137/00, EU:C:2003:429, točki 57 in 58).
49 Poudariti je treba tudi, da v skladu z načelom sorazmernosti zadevne prakse ne smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno za dosego cilja ali ciljev, ki so bili zadevni OP ali ZOP naloženi v skladu s predpisi o skupni ureditvi zadevnega trga.
50 Glede na te preudarke je treba presoditi, ali so prakse, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, s katerimi OP, ZOP in strokovne organizacije, ki delujejo na trgu endivije, skupaj določajo najnižje prodajne cene, se usklajujejo glede količin, danih na trg, in izmenjujejo strateške informacije, izvzete s področja uporabe prepovedi omejevalnih sporazumov iz člena 101(1) PDEU.
51 V zvezi s tem je bilo v točki 44 te sodbe opozorjeno, da so OP in ZOP temeljni element, ki na svoji ravni zagotavljajo decentralizirano delovanje skupnih ureditev trga.
52 Člen 122, prvi odstavek, (c), in člen 125c Uredbe št. 1234/2007 zato določata, da države članice v sektorju sadja in zelenjave priznajo OP ali ZOP, ki so zadolžene prav za katerega od ciljev, ki jih je opredelil zakonodajalec Unije in so navedeni v točkah od (i) do (iii) te prve določbe.
53 Iz tega izhaja, da neuporaba pravil konkurence Unije, ki je upravičena s tem, da je zadevna praksa potrebna za doseganje enega ali več ciljev skupne ureditve zadevnega trga, predpostavlja, da to prakso izvaja subjekt, ki je za to dejansko pooblaščen v skladu s predpisi o skupni organizaciji tega trga in ga je zato priznala država članica.
54 Praksa, ki jo subjekt, ki ga država članica ni priznala, uresničuje, da bi sledil enemu teh ciljev, tako ne more biti izvzeta iz prepovedi praks iz člena 101(1) PDEU.
55 Enako bi moralo veljati zlasti za prakse strokovnih organizacij, kakršne so v postopku v glavni stvari APVE, SNE in FCE, za katere niti iz spisa niti iz odgovorov na vprašanja Sodišča ne izhaja, da so jih francoski organi priznali kot OP, ZOP ali medpanožne organizacije v smislu člena 123(1) Uredbe št. 1234/2007, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
56 V zvezi s praksami, ki jih izvaja OP ali ZOP, je treba navesti, da morajo te ostati zgolj prakse ene OP ali enega ZOP.
57 Zlasti v skladu s členom 122, prvi odstavek, (c) in členom 125b(1)(c) Uredbe št. 1234/2007 se namreč naloge načrtovanja proizvodnje, koncentracije ponudbe in dajanja na trg, optimiziranja proizvodnih stroškov in stabilizacije cene proizvajalcev, ki se lahko v skladu s predpisi, ki se uporabljajo za skupno ureditev zadevnega trga, zaupajo OP ali ZOP, lahko nanašajo zgolj na proizvodnjo in trženje proizvodov članov zadevne OP ali ZOP. Zato lahko upravičijo zgolj nekatere oblike koordinacije ali usklajevanja med proizvajalci, ki so člani iste OP ali istega ZOP, ki ga je priznala država članica.
58 Iz tega izhaja, da sporazumi ali usklajena ravnanja, ki se ne sprejmejo znotraj OP ali ZOP, ampak med OP ali med ZOP, presegajo to, kar je potrebno za uresničevanje teh nalog.
59 Iz preudarkov, navedenih v točkah od 51 do 58 te sodbe, izhaja, da prakse med takimi OP ali ZOP, in a fortiori prakse, v katerih so poleg takih OP ali ZOP udeleženi tudi subjekti, ki jih država članica v okviru izvajanja skupne kmetijske politike v zadevnem sektorju ni priznala, ne morejo biti izvzete iz prepovedi praks iz člena 101(1) PDEU.
60 Ker prakse iz postopka v glavni stvari niso bile sprejete znotraj iste OP ali istega ZOP, ampak med več OP, več ZOP in več subjekti, ki v okviru skupne ureditve trga endivije niso bili priznani, jih ni mogoče izključiti s področja uporabe prepovedi omejevalnih dogovorov iz člena 101(1) PDEU.
61 Glede praks, ki se sprejmejo med proizvajalci, ki so člani iste OP ali istega ZOP, ki ga je priznala država članica, je treba opozoriti, da morajo biti priznane OP ali ZOP v okviru skupne kmetijske politike v sektorju sadja in zelenjave zadolžene za vsaj enega od treh ciljev iz člena 122, prvi odstavek, (c) Uredbe št. 1234/2007, ki so navedeni v točki 42 te sodbe.
62 Iz tega izhaja, da je za to, da se pravila konkurence Unije v sektorju sadja in zelenjave ne uporabijo za prakso, na katero se ne nanašata člena 176 in 176a Uredbe št. 1234/2007, potrebno, da praksa, sprejeta znotraj zadevne OP ali ZOP, dejansko in strogo sledi cilju ali ciljem, ki so ji bili naloženi v skladu s predpisi o skupni organizaciji zadevnega trga.
63 V zvezi s cilji iz točk 42 in 61 te sodbe je treba poudariti, da cilji zagotavljanja načrtovanja proizvodnje in njenega prilagajanja povpraševanju, koncentriranja ponudbe in dajanja na trg proizvodov, ki jih pridelajo člani, ter stabilizacije cen proizvajalcev nujno vključujejo izmenjavo strateških informacij med samostojnimi proizvajalci, člani zadevne OP ali ZOP, katere namen je zlasti spoznati značilnosti njihove proizvodnje. Izmenjava strateških informacij med proizvajalci iste OP ali istega ZOP je zato lahko sorazmerna, če do nje dejansko pride za namene cilja ali ciljev, zastavljenih tej OP ali temu ZOP, in je omejena zgolj na informacije, ki so nujno potrebne za te namene.
64 Cilj stabilizacije cen proizvajalcev, da bi se kmetijski skupnosti zagotovila primerna življenjska raven, lahko upraviči tudi usklajevanje med kmetijskimi proizvajalci iste OP ali istega ZOP glede količine proizvodov, danih na trg, kot to izhaja iz uvodne izjave 16 Uredbe št. 2200/96 in ureditve posegov, katere način delovanja je bil določen v členu 23 te uredbe in prenovljen s členom 103c(2)(a) Uredbe št. 1234/2007.
65 Cilj koncentriranja ponudbe, da bi se v razmerju do vedno večje koncentracije povpraševanja okrepil položaj proizvajalcev, lahko upraviči tudi neko obliko koordinacije cenovne politike samostojnih kmetijskih proizvajalcev znotraj OP ali ZOP. To velja zlasti, če so člani zadevni OP ali ZOP zaupali nalogo trženja vseh svojih proizvodov, kot to, razen v posebnih primerih, zahteva člen 125a(1)(c) Uredbe št. 1234/2007 v povezavi s členom 125c te uredbe.
66 Nasprotno, skupnega določanja najnižje prodajne cene znotraj OP ali ZOP na podlagi praks, ki so potrebne za izpolnitev nalog, ki so jim zaupane v okviru skupne ureditve zadevnega trga, ni mogoče šteti za sorazmerno s cilji stabilizacije cen ali koncentracije ponudbe, če proizvajalcem, ki v primerih iz člena 125a(2) Uredbe št. 1234/2007 sami prodajajo svoje proizvode, ne dovoljuje, da zaračunavajo nižjo ceno od teh najnižjih cen, ker je njen učinek oslabitev ravni konkurence, ki je na trgih kmetijskih proizvodov že sicer nizka, zlasti zaradi možnosti, priznane proizvajalcem, da se združujejo v OP in ZOP, da bi koncentrirali svojo ponudbo.
67 Na podlagi navedenega je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 101 PDEU v povezavi s členom 2 Uredbe št. 26, členom 11(1) Uredbe št. 2200/96, členom 2 Uredbe št. 1184/2006, členom 3(1) Uredbe št. 1182/2007 ter členom 122, prvi odstavek, in členoma 175 in 176 Uredbe št. 1234/2007 razlagati tako:
– prakse, ki se nanašajo na skupno določanje najnižje prodajne cene, usklajevanje glede količin proizvodov, danih na trg, ali na izmenjavo strateških informacij, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, ne morejo biti izvzete s področja uporabe prepovedi omejevalnih sporazumov iz člena 101(1) PDEU, če so sprejete med različnimi OP ali ZOP ter subjekti, ki jih država članica za namene uresničevanja cilja, ki ga je zakonodajalec Unije opredelil v okviru skupne ureditve zadevnega trga, ni priznala, kot so strokovne organizacije, ki nimajo statusa OP, ZOP ali medpanožne organizacije v smislu ureditve Unije, in
– prakse, ki se nanašajo na usklajevanje glede cen ali količin proizvodov, danih na trg, ali na izmenjavo strateških informacij, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, so lahko s področja uporabe prepovedi omejevalnih sporazumov iz člena 101(1) PDEU izvzete, če so sprejete med člani iste OP ali istega ZOP, ki ga je država članica priznala, in če so nujno potrebne za doseganje cilja ali ciljev, ki so bili zadevni OP ali ZOP naloženi v skladu z ureditvijo Unije.
Stroški
68 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:
Člen 101 PDEU v povezavi s členom 2 Uredbe Sveta št. 26 z dne 4. aprila 1962 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi, členom 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo, členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007, členom 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave, o spremembi direktiv 2001/112/ES in 2001/113/ES in uredb (EGS) št. 827/68, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2826/2000, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 318/2006 ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2202/96 ter členom 122, prvi odstavek, in členoma 175 in 176 Uredbe št. 1234/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 491/2009 z dne 25. maja 2009, je treba razlagati tako:
– prakse, ki se nanašajo na skupno določanje najnižje prodajne cene, usklajevanje glede količin proizvodov, danih na trg, ali na izmenjavo strateških informacij, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, ne morejo biti izvzete s področja uporabe prepovedi omejevalnih sporazumov iz člena 101(1) PDEU, če so sprejete med različnimi organizacijami proizvajalcev ali združenji organizacij proizvajalcev ter subjekti, ki jih država članica ni priznala za namene uresničevanja cilja, ki ga je zakonodajalec Evropske unije opredelil v okviru skupne ureditve zadevnega trga, kot so strokovne organizacije, ki nimajo statusa organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije v smislu ureditve Evropske unije, in
– prakse, ki se nanašajo na usklajevanje cen ali količin proizvodov, danih na trg, ali na izmenjavo strateških informacij, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, so lahko s področja uporabe prepovedi omejevalnih sporazumov iz člena 101(1) PDEU izvzete, če so sprejete med člani iste organizacije proizvajalcev ali istega združenja organizacij proizvajalcev, ki ga je država članica priznala, in če so nujno potrebne za doseganje cilja ali ciljev, ki so bili zadevni organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev naloženi v skladu z ureditvijo Evropske unije.
Podpisi