Tožba, vložena 10. junija 2011 - HeidelbergCement proti Komisiji

(Zadeva T-302/11)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: HeidelbergCement AG (Heidelberg, Nemčija) (zastopnika: U. Denzel in T. Holzmüller, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

člena 1 in 2 sklepa Komisije z dne 30. marca 2011 v zadevi COMP/39520 - cement in podobni proizvodi v skladu s členom 263(4) PDEU razglasi za nična v delu, v katerem zadevata tožečo stranko;

v skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča Komisiji naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.     Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 18(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003¹

Izpodbijani sklep krši člen 18(3) Uredbe št. 1/2003, ker predmeta preiskave ne opredeli zadosti in poizveduje po podatkih o podjetju, ki niso nujni za pojasnitev očitka "potreben" v smislu člena 18 Uredbe št. 1/2003.

−    Tožeči stranki naj ne bi bilo ne v izpodbijanem sklepu ne med postopkom preiskave pojasnjeno, katero konkretno ravnanje se ji dejansko očita. Sklep tako krši zahtevo iz člena 18(3) Uredbe št. 1/2003 glede navedbe namena preiskave. Po ustaljeni sodni praksi sodišč Evropske unije se mora v sklepu očitek dovolj natančno označiti, da lahko naslovniki in sodišča ocenijo nujnost zahtevanih informacij za namene dokazovanja.

−    Sklep v velikem obsegu znova zahteva informacije, ki so bile Komisiji že posredovane v odgovoru na prejšnje zahteve po informacijah. Informacije, ki so bile Komisiji že predložene, niso "potrebne" v smislu člena 18(3) Uredbe št. 1/2003.

−    Ni zaznati povezave med zahtevanimi podatki in "sumom" Komisije. Komisija zlorablja svoja pooblastila iz člena 18(3) Uredbe št. 1/2003 za splošno preiskavo tožeče stranke ("Fisching Expedition"). Za te vrste splošnih tržnih raziskav ima na razpolago instrument preiskave iz člena 17 Uredbe št. 1/2003.

Komisija prekorači svoje pristojnosti iz člena 18(3) Uredbe št. 1/2003, ker v izpodbijanem sklepu tožečo stranko zaveže k analizi in oceni zahtevanih informacij.

2.     Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti

Obseg zahtevanih informacij, izbira sredstev in kratki roki kršijo načelo sorazmernosti.

−    Sestava in priprava zahtevanih informacij v predpisani obliki tožečo stranko prekomerno obremenjuje. To breme ni v sorazmerju s splošnostjo zahtevanih informacij in namenom preiskave.

−    Rok 12 tednov za posredovanje odgovora in zavrnitev Komisije glede podaljšanja tega roka ni sorazmerno. Za tožečo stranko objektivno ni mogoče upoštevati tega roka.

3.    Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU

Izpodbijani sklep krši tudi zahtevo člena 296, drugi odstavek, PDEU glede ustrezne obrazložitve pravnih aktov, ker iz sklepa ni razvidno, kateri motivi so Komisijo privedli do zahteve po tako obsežnih informacijah, postopanja po členu 18(3) Uredbe št. 1/2003 in velikega časovnega pritiska v postopku.

Izpodbijana odločba ne pojasni niti, kateremu očitku sledi Komisija niti zakaj Komisija potrebuje nenavadno podrobne in obsežne informacije.

Komisija ne utemelji, zakaj je v nasprotju s prejšnjimi zahtevami po informacijah mnenja, da je glede tožeče stranke postopanje po členu 18(3) Uredbe št. 1/2003 primerno in potrebno.

Komisija ne utemelji zadostno, zakaj je določila tako kratek rok za odgovor in zakaj zavrača podaljšanje teh rokov.

4.    Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev splošnega načela določenosti

Izpodbijani sklep in z njim posredovani vprašalnik kršita po mnenju tožeče stranke zahteve splošnega načela določenosti, ker sta v mnogo točkah nejasna, nedoločena in nasprotujoča in ne vsebujeta jasnih navodil za ravnanje tožeče stranke. Tožeča stranka ne more nedvomno ugotoviti, kaj točno mora narediti, da bi se izognila sankciji. Na obsežna poizvedovanja in zahteve glede pojasnitev tožeče stranke Komisija ni ali ni v zadostni meri odgovorila.

5.    Peti tožbeni razlog se nanaša na oviranje pravice do obrambe tožeče stranke

Izpodbijan sklep naj bi kršil pravico do obrambe tožeče stranke, zagotovljeno v členu 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in členu 48(2) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ker tožečo stranko zavezuje k aktivnemu sodelovanju pri vrednotenju in analizi podatkov podjetja, k čemur je pravzaprav zavezana Komisija v okviru dokazovanja.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 2003, L 1, str. 1).