Zadeva C‑185/15

Marjan Kostanjevec

proti

F&S Leasing GmbH

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Vrhovno sodišče)

„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001 – Člen 6, točka 3 – Pojem ,nasprotna tožba‘ – Tožba zaradi neupravičene obogatitve – Plačilo zneska, dolgovanega na podlagi razveljavljene sodne odločbe – Časovna uporaba“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 12. oktobra 2016

1.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost Sodišča – Vprašanja za predhodno odločanje – Opredelitev za „pravni postopek“ v smislu člena 66(1) Uredbe št. 44/2001 – Tožba za vračilo, vložena v okviru nove presoje prvotne tožbe zaradi razveljavitve pravnomočne odločbe, izdane na podlagi te tožbe – Vključitev – Dopustnost

(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 66(1))

2.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001 – Časovno področje uporabe – Država članica, ki je k Evropski uniji pristopila leta 2004 – Tožba za vračilo, vložena leta 2008 v okviru nove presoje prvotne tožbe zaradi razveljavitve pravnomočne odločbe, izdane na podlagi te tožbe – Vložitev prvotne tožbe pred začetkom veljavnosti uredbe – Nevplivanje – Uporaba uredbe v okviru predloga za sprejetje predhodne odločbe

(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 66(1))

3.        Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001 – Posebne pristojnosti – Nasprotna tožba v smislu člena 6, točka 3 – Tožba za vračilo zneska, dogovorjenega v okviru zunajsodne poravnave na podlagi sodne odločbe, izdane po vloženi prvotni tožbi, ki je bila nato razveljavljena – Vložitev med novim sodnim postopkom med istima strankama po razveljavitvi prvotne sodne odločbe – Pristojnost sodišča, ki je odločalo o prvotni tožbi

(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 6, točka 3)

1.      Tožbo za vračilo, vloženo v okviru nove presoje prvotne tožbe zaradi razveljavitve pravnomočne odločbe, izdane na podlagi te tožbe, je treba opredeliti za pravni postopek v smislu člena 66(1) Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Čeprav se rešitve, ki so sprejete v nacionalnem pravu držav članic, lahko razlikujejo glede načina izvajanja načela pravnomočnosti, namreč dejstvo, da v skladu z upoštevnimi nacionalnimi postopkovnimi pravili taka sodna odločba postane pravnomočna, zadostuje za ugotovitev, da poznejši zahtevek, s katerim se sodno uveljavlja pravica zaradi neupravičene obogatitve zoper nasprotno stranko, spada v pojem pravni postopek v smislu te določbe.

(Glej točki 27 in 28.)

2.      Glede časovne uporabe Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah velja, da če se vsa vprašanja, postavljena v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, nanašajo na sodni postopek zaradi neupravičene obogatitve, ki ga je tožnik začel leta 2008, tak postopek spada na časovno področje uporabe te uredbe.

(Glej točko 29.)

3.      Člen 6, točka 3, Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da je sodišče, ki je s to določbo določeno za obravnavo nasprotne tožbe, pristojno za odločanje o taki tožbi za vračilo zneska, dogovorjenega v okviru zunajsodne poravnave, zaradi neupravičene obogatitve, če je ta tožba vložena med novim sodnim postopkom med istima strankama po razveljavitvi sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o prvotni tožbi med njima in na podlagi katere je bila ta zunajsodna poravnava izvršena.

Na eni strani je namreč treba v nasprotni tožbi postaviti zahtevek za ločeno sodno odločitev, ki ga je mogoče razmejiti od zahtevka tožeče stranke. V okoliščinah, v katerih je lizingojemalec vložil nasprotno tožbo proti lizingodajalcu po razveljavitvi sodbe, s katero je bilo temu lizingojemalcu naloženo plačilo zneska, skupaj s pogodbenimi obrestmi, ki ustreza zapadlim mesečnim obrokom iz pogodbe o finančnem lizingu, je tako tožba za vračilo plačila, opravljenega na podlagi zunajsodne poravnave, samostojni zahtevek lizingojemalca za ločeno obsodbo lizingodajalca, in sicer za vračilo neupravičeno plačanega zneska.

Po drugi strani člen 6, točka 3, Uredbe št. 44/2001 zahteva, da nasprotna tožba izhaja iz iste pogodbe ali dejstev, na katerih je temeljila prvotna tožba, pri čemer je treba ta izraz razlagati avtonomno, ob upoštevanju ciljev te uredbe. V zvezi s tem posebna sodna pristojnost za odločanje o nasprotni tožbi v interesu učinkovitega izvajanja sodne oblasti strankam omogoča, da lahko o vseh njihovih vzajemnih zahtevkih, ki imajo skupen izvor, odloči isto sodišče v istem postopku. Za nasprotno tožbo za vračilo zneska zaradi neupravičene obogatitve je treba šteti, da izhaja iz pogodbe o lizingu, na kateri je temeljila prvotna tožba lizingodajalca, ker do zatrjevane obogatitve v višini zneska, plačanega na podlagi sodbe, ki je bila v vmesnem času razveljavljena, namreč ne bi prišlo, če ne bi bilo navedene pogodbe.

(Glej točke od 32 do 40 in izrek.)