Tožba, vložena 4. julija 2012 - Nemčija proti Komisiji

(Zadeva T-295/12)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: T. Henze in J. Möller, zastopnika, ter T. Lübbig in M. Klasse, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

-    razglasitev ničnosti sklepa Evropske komisije z dne 25. aprila 2012 o ukrepu SA.25051 (C 19/2010) (ex NN 23/2010), ki ga je sprejela Nemčija v korist Zweckverband Tierkörperbeseitigung v zvezni deželi Porenje-Pfalško, v Posarju, v okrožju Rheingau-Taunus in v deželnem okrožju Limburg-Weilburg (dokumentarna številka C(2012) 2557 final);

naložitev plačila stroškov postopka toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.

1.    Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 107(1) PDEU in 106(2) PDEU zaradi napačnega zanikanja, da gre pri prostih zmogljivostih v primeru epidemij, ki jih zagotavlja Zweckverband, za storitev splošnega gospodarskega interesa in ker je Komisija eklatantno prekoračila merilo, ki so ji ga določila sodišča Unije. Komisija naj bi zlasti narobe ocenila, da sme polje proste presoje držav članic, pri opredelitvi storitev splošnega gospodarskega pomena, v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Unije, preizkusiti zgolj glede "očitne napake v presoji" in ne sme presoje pristojnih organov nadomestiti s svojo.

2.    Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU zaradi napačne ugotovitve gospodarske prednosti na podlagi napačnega preizkusa tako imenovanih "meril Almark", v skladu s katerimi izravnava za izpolnitev splošnih gospodarskih obveznosti nima za posledico dajanja prednosti v smislu člena 107(1) PDEU. Komisija naj bi pri preizkusu vsakega od štirih "meril Altmark" storila pomembne napake. Komisija naj se zlasti glede na tretje "merilo Altmark" ne bi omejila na vprašanje, ki ga je treba preučiti, namreč ali izravnava presega to, kar je nujno za kritje stroškov izpolnjevanja splošnih gospodarskih obveznosti. Namesto tega naj bi Komisija na nedopusten način preučila ali je obseg zagotavljanja prostih zmogljivosti Zweckverband Tierkörperbeseitigung glede na možne scenarije epidemij neprimeren, kar je navkljub nasprotujočim izvedenskim mnenjem potrdila.

3.    Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU zaradi napačne ugotovitve v zvezi z elementi omejevanja trgovine med državami in izkrivljanja konkurence. Komisija sicer priznava, da ima Zweckverband Tierkörperbeseitigung na svojem področju odstranjevanja dopusten regionalni monopol, na katerem ni izpostavljeno nobeni zakoniti konkurenci. Vendar Komisija na podlagi tega ne sklepa, da iz tega izhaja omejevanje meddržavnega trgovanja, četudi le potencialno, oziroma izkrivljanje konkurence, ker Tierkörperbeseitigung sploh ni v konkurenci z drugimi podjetji, niti s podjetji iz drugim držav, ki bi bila pripravljena se ustanoviti.

4.    Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 106(2) PDEU zaradi napačne preučitve te določbe glede pogojev za pridobitev dovoljenja. Zlasti naj bi Komisija v izpodbijanem sklepu narobe ocenila, da mora v skladu s tem predpisom preučiti ali je potrebna izravnava za storitve splošnega pomena. Predpostavk predpisa pa ne bi smela zanikati s tem, da je pod vprašaj postavila višino stroškov storitve, namenskost politične odločitve, ki so jo na tem področju sprejeli pristojni organi oziroma gospodarske učinkovitosti ali pa gospodarske učinkovitosti obrata.

5.    Peti tožbeni razlog: poseg v delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami ter kršitev načela Unije glede subsidiarnosti, ker je Komisija pristojnosti za presojo držav članic in njihove razčlenitve pri določitvi in opredelitvi storitev splošnega pomena hudo kršila s tem, da je odločitev pristojnih organov zamenjala s svojo presojo (kršitev člena 14 PDEU in člena 5(3) PEU).

6.    Šesti tožbeni razlog: napaka Komisije pri presoji in kršitev splošne prepovedi diskriminacije na podlagi prava Unije, ker se Komisija pri preizkusu opredelitve storitve splošnega gospodarskega pomena ni omejila na preizkus očitne napake v presoji.

7.    Sedmi tožbeni razlog: pomanjkljiva obrazložitev izpodbijanega sklepa (kršitev člena 296(2) PDEU). Komisija v njem ni navedla ničesar v zvezi s tem, da so pristojni organi, zakonodajalec in zvezno upravno sodišče storili "očitno napako pri presoji" v smislu sodne prakse sodišč Unije s tem, da so zagotavljanje prostih zmogljivosti opredelili kot storitev v splošnem gospodarskem interesu.

____________