Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (Avstrija) 28. aprila 2021 - EPIC Financial Consulting Ges.m.b.H./Republika Avstrija in Bundesbeschaffung GmbH

(Zadeva C-274/21)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranke v postopku v glavni stvari

Predlagateljica: EPIC Financial Consulting Ges.m.b.H.

Nasprotni stranki: Republik Österreich, Bundesbeschaffung GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je postopek za izdajo začasne odredbe, določen v členu 2(1)(a) Direktive 89/665/EGS¹ , kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23/EU² , ki je v Avstriji na nacionalni ravni predviden tudi pred Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče), pri čemer se v tem postopku lahko na primer uveljavlja tudi začasna prepoved sklenitve okvirnih sporazumov ali sklenitve pogodb o dobavi blaga, spor o civilnih in gospodarskih zadevah v skladu s členom 1(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012³ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: Uredba št. 1215/2012)? Ali je tak postopek za izdajo začasne odredbe v skladu z zgornjim vprašanjem vsaj civilna zadeva v skladu s členom 81(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)? Ali je postopek za izdajo začasne odredbe v skladu s členom 2(1)(a) Direktive 89/665/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23/EU, postopek za izdajo začasnih ukrepov v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah?

2.     Ali je treba načelo enakovrednosti ob upoštevanju drugih določb prava Unije razlagati tako, da posamezniku podeljuje subjektivne pravice v razmerju do države in nasprotuje uporabi avstrijskih nacionalnih predpisov, v skladu s katerimi mora sodišče pred obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe, kot je določeno v členu 2(1)(a) Direktive 89/665/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23/EU, ugotoviti vrsto postopka oddaje javnega naročila in (ocenjeno) vrednost naročila ter vse izpodbijane odločitve, ki jih je mogoče izpodbijati ločeno, iz konkretnega postopka oddaje javnega naročila, ki se izpodbijajo, oziroma po potrebi tudi sklope konkretnega postopka oddaje javnega naročila, da nato predsednik pristojnega senata sodišča po potrebi izda zahtevo za dopolnitev zaradi naknadnega doplačila taks in v primerih neplačila taks pred ali najpozneje ob zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe zaradi neplačanih taks predlagateljici naloži takse prek sodnega senata, pristojnega za zahtevek za revizijo, sicer izgubi pravico, da od predlagateljice zahteva plačilo taks, če v (drugih) civilnih zadevah v Avstriji, kot na primer pri odškodninskih tožbah ali tožbah za opustitev zaradi kršitve konkurence, neplačilo taks sicer ne preprečuje obravnave predloga za izdajo začasne odredbe, vloženega v povezavi s tožbo, ne glede na vprašanje taks za pravno varstvo, ki se dolgujejo v kakršnem koli obsegu, niti se zaradi neplačila pavšalnih taks načeloma ne prepreči obravnava predlogov za izdajo začasne odredbe, vloženih pri civilnih sodiščih ločeno od tožbe; in še za primerjavo: v Avstriji neplačilo taks za pritožbo v primeru pritožb zoper upravne odločbe ali pa taks za pritožbo oziroma revizijo za pravna sredstva zoper odločitve upravnih sodišč pred Verfassungsgerichtshof (ustavno sodišče) ali Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče) ne pripelje do zavrženja pravnega sredstva zaradi neplačila taks in ne pripelje na primer niti do tega, da se pri teh pritožbenih oziroma revizijskih postopkih predlogi za priznanje odložilnega učinka lahko le zavržejo?

2.1.    Ali je treba načelo enakovrednosti ob upoštevanju drugih določb prava Unije razlagati tako, da nasprotuje uporabi avstrijskih nacionalnih predpisov, v skladu s katerimi mora predsednik senata kot sodnik posameznik pred obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe, kot je določeno v členu 2(1)(a) Direktive 89/665/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23/EU, zaradi nezadostnega plačila pavšalnih taks izdati zahtevo za doplačilo taks in mora ta sodnik posameznik zaradi neplačila taks zavreči predlog za izdajo začasne odredbe, če sicer pri civilnih tožbah v Avstriji za predlog za izdajo začasne odredbe, vložen skupaj s tožbo, v skladu z zakonom o sodnih taksah poleg tožbe na prvi stopnji načeloma ni treba plačati nobenih dodatnih sodnih pavšalnih taks niti ni treba za predloge za priznanje odložilnega učinka, ki se vložijo skupaj s pritožbo zoper odločbo pri upravnem sodišču, revizijo pri Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče) ali pritožbo pri Verfassungsgerichthof (ustavno sodišče) ter imajo funkcionalno gledano enak oziroma podoben cilj pravnega varstva kot predlog za izdajo začasne odredbe, plačati posebne takse za te akcesorne predloge za priznanje odložilnega učinka?

3.    Ali je treba zahtevo iz člena 2(1)(a) Direktive Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 246), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/24/EU⁴     da se kar najbolj zgodaj in z začasnimi postopki sprejmejo začasni ukrepi, s katerimi naj bi se odpravile domnevne kršitve ali preprečilo nadaljnje škodovanje zadevnim interesom,    ob upoštevanju drugih predpisov prava Unije razlagati tako, da ta zahteva po ukrepanju brez nepotrebnega odlašanja podeljuje subjektivno pravico, da se brez nepotrebnega odlašanja odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe in nasprotuje uporabi avstrijskih nacionalnih predpisov, v skladu s katerimi mora sodišče tudi pri nepregledno izvedenem postopku oddaje javnega naročila pred obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se preprečile nadaljnje nabave naročnika, tudi če to ni pomembno za odločitev v tem smislu, ugotoviti vrsto postopka oddaje javnega naročila in (ocenjeno) vrednost naročila ter vse ločeno izpodbojne odločitve iz določenega postopka oddaje javnega naročila, ki se izpodbijajo oziroma ki jih je treba izpodbijati, oziroma po potrebi tudi sklope konkretnega postopka oddaje javnega naročila, da nato predsednik pristojnega senata sodišča po potrebi izda zahtevo za dopolnitev zaradi naknadnega doplačila taks in v primerih neplačila taks pred ali najpozneje ob zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe zaradi neplačanih taks predlagateljici naloži takse prek sodnega senata, pristojnega za odločitev o zahtevku za revizijo, sicer izgubi pravico, da od predlagateljice zahteva plačilo taks?

4.    Ali je treba pravico do poštenega sojenja pred sodiščem v skladu s členom 47 Listine⁵ (= Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2012/C 326/02), 26. 10. 2012, Uradni list Evropske unije 326/391) ob upoštevanju drugih predpisov prava Unije razlagati tako, da posameznikom podeljuje subjektivne pravice in nasprotuje uporabi avstrijskih nacionalnih predpisov, v skladu s katerimi mora sodišče tudi, če to ni pomembno za odločitev, pri nepregledno izvedenem postopku oddaje javnega naročila pred obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se preprečile nadaljnje nabave naročnika, ugotoviti vrsto postopka oddaje javnega naročila in (ocenjeno) vrednost naročila ter vse ločeno izpodbojne odločitve iz določenega postopka oddaje javnega naročila, ki se izpodbijajo, oziroma po potrebi tudi sklope konkretnega postopka oddaje javnega naročila, da nato predsednik pristojnega senata sodišča po potrebi izda zahtevo za dopolnitev zaradi naknadnega doplačila taks in v primerih neplačila taks pred ali najpozneje ob zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe zaradi neplačanih taks predlagateljici naloži takse prek sodnega senata, pristojnega za odločitev o zahtevku za revizijo, sicer izgubi pravico, da od predlagateljice zahteva plačilo taks?

5.    Ali je treba načelo enakovrednosti ob upoštevanju drugih predpisov prava Unije razlagati tako, da posameznikom podeljuje subjektivne pravice v razmerju do države članice in nasprotuje uporabi avstrijskih nacionalnih predpisov, v skladu s katerimi mora (zgolj) sodni senat upravnega sodišča kot sodni organ v primeru neplačila pavšalnih taks za predlog za izdajo začasne odredbe v smislu Direktive 89/665/EGS, kakor je bila spremenjena, naložiti pavšalne takse (s posledičnimi zmanjšanimi možnostmi pravnega varstva za zavezanca za plačilo takse), če se sicer takse za tožbe, začasne odredbe in pravna sredstva v civilnem postopku v primeru neplačila naložijo s sklepom v skladu z Gerichtlichem Einbringungsgesetz (zakon o izterjavi sodnih stroškov), takse za pravna sredstva v upravnem pravu za pritožbe pri upravnem sodišču oziroma Verfassungsgerichthof (ustavno sodišče) oziroma takse za revizijo pri Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče) pa se v primeru njihovega neplačila na splošno naložijo s sklepom davčne uprave, zoper katerega (sklep o naložitvi taks) je vedno mogoče vložiti pravno sredstvo pri upravnem sodišču in nato še revizijo pri Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče) ali pritožbo pri Verfassungsgerichthof (ustavno sodišče)?

6.    Ali je treba člen 1(1) Direktive 89/665/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23/EU, ob upoštevanju drugih določb prava Unije razlagati tako, da je sklenitev okvirnega sporazuma z enim samim gospodarskim subjektom v smislu člena 33(3) Direktive 2014/24/EU sklenitev pogodbe v smislu člena 2a(2) Direktive 89/665/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23/EU?

6.1.    Ali je treba besedilo v členu 33(3) Direktive 2014/24/EU „naročila na podlagi navedenega sporazuma“ razlagati tako, da gre za naročilo na podlagi okvirnega sporazuma, če naročnik odda posamezno naročilo izključno na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma? Ali pa je treba zgoraj navedeno besedilo „naročila na podlagi navedenega sporazuma“ razlagati tako, da če je celotna vrednost okvirnega sporazuma že izčrpana v smislu sodbe Sodišča v zadevi C-216/17⁶ , točka 64, ne gre več za naročilo, ki temelji na prvotno sklenjenem okvirnem sporazumu?

7.    Ali je treba pravico do poštenega sojenja pred sodiščem v skladu s členom 47 Listine (= Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2012/C 326/02), 26. 10. 2012, Uradni list Evropske unije 326/391) ob upoštevanju drugih predpisov prava Unije razlagati tako, da nasprotuje uporabi predpisa, v skladu s katerim mora naročnik, ki je bil imenovan v sporu o javnih naročilih, v postopku za izdajo začasne odredbe predložiti vse potrebne informacije in dokumentacijo (sicer obstaja možnost zamudne sodbe v njegovo škodo), če so odgovorne osebe ali zaposleni tega naročnika, ki morajo te informacije predložiti v imenu naročnika, s tem izpostavljeni tveganju, da bi se morda celo kazensko samoobtožili, če bi predložili informacije ali dokumentacijo?

8.    Ali je treba zahtevo iz člena 1(1) Direktive Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 246), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/24/EU,    da se morajo revizijski postopki izvajati predvsem učinkovito,z dodatnim upoštevanjem pravice do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 47 Listine in ob upoštevanju drugih predpisov prava Unije razlagati tako, da ti predpisi podeljujejo subjektivne pravice in nasprotujejo uporabi nacionalnih predpisov, v skladu s katerimi mora predlagateljica izdaje začasne odredbe, ki išče pravno varstvo, v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe opredeliti konkreten postopek oddaje javnega naročila in konkretno odločitev naročnika, tudi če ta predlagateljica pri postopku oddaje javnega naročila brez predhodne objave praviloma ne bo vedela, koliko nepreglednih postopkov oddaje javnega naročila je naročnik izvedel in koliko odločitev o oddaji naročila je bilo v nepreglednem postopku oddaje javnega naročila že sprejetih?

9.    Ali je treba zahtevo po poštenem sojenju pred sodiščem v skladu s členom 47 Listine ob upoštevanju drugih predpisov prava Unije razlagati tako, da ta določba podeljuje subjektivne pravice in nasprotuje uporabi nacionalnih predpisov, v skladu s katerimi mora predlagateljica zahtevka za revizijo, ki išče pravno varstvo, v svojem predlogu za izdajo začasne [odredbe] opredeliti konkreten postopek oddaje javnega naročila in konkretno odločitev naročnika, ki jo je mogoče ločeno izpodbijati in se tudi izpodbija, tudi če ta predlagateljica v okviru zanj nepreglednega postopka oddaje javnega naročila brez predhodne objave na splošno ne more vedeti, koliko nepreglednih postopkov oddaje javnega naročila je naročnik izvedel in koliko odločitev o oddaji naročila v nepreglednem postopku oddaje javnega naročila je že sprejel?

10.    Ali je treba zahtevo po poštenem sojenju pred sodiščem v skladu s členom 47 Listine ob upoštevanju drugih predpisov prava Unije razlagati tako, da ta določba podeljuje subjektivne pravice in nasprotuje uporabi nacionalnih predpisov, v skladu s katerimi mora predlagateljica izdaje začasne odredbe, ki išče pravno varstvo, plačati pavšalne takse, katerih višina ji ni vnaprej znana, ker predlagateljica v okviru zanjo nepreglednega postopka oddaje javnega naročila brez predhodne objave na splošno ne more vedeti, ali je naročnik izvedel nepregledne postopke oddaje javnega naročila in koliko jih je izvedel ter kakšna je bila ocenjena vrednost naročila ter koliko odločitev o oddaji naročila, ki jih je mogoče ločeno izpodbijati, je že sprejel v nepreglednem postopku oddaje javnega naročila?

____________

¹ Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL 1989, L 395, str. 33).

²     Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL 2014, L 94, str. 1).

³     Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1).

⁴     Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL 2014, L 94, str. 65).

⁵ Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL 2012, C 326, str. 391).

⁶     Sodba z dne 19. decembra 2018, Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato - Antitrust et Coopservice, ECLI:EU:C:2018:1034.