Pritožba, ki jo je 14. januarja 2008 vložila Marta Andreasen zoper sodbo Sodišča za uslužbence, razglašeno 8. novembra 2007 v zadevi Andreasen proti Komisiji, F-40/05

(Zadeva T-17/08 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Marta Andreasen (Barcelona, Španija) (zastopnik: B. Marthoz, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

-    Sodba Sodišča za uslužbence z dne 8. novembra 2007 v zadevi F-40/05 naj se razglasi za nično in odloči naj se o sporu, predlogi tožeče stranke na prvi stopnji naj se sprejmejo, vključno z odškodninskim zahtevkom;

-    toženi stranki v pritožbenem postopku naj se naloži plačilo stroškov;

-    Evropski komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov postopka;

-    podredno, sodba Sodišča za uslužbence z dne 8. novembra 2007 v zadevi F-40/05 naj se razglasi za nično, zadevo naj se vrne Sodišču za uslužbence in stroški naj se pridržijo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v pritožbi predlaga razglasitev ničnosti sodbe Sodišča za uslužbence o zavrnitvi tožbe, katere predmet je na eni strani razglasitev ničnosti odločbe z dne 30. oktobra 2004, s katero jo je Komisija, kot disciplinski ukrep, odstranila z delovnega mesta, ne da bi ji bile zmanjšane pravice do pokojnine, in na drugi strani odškodninski zahtevek.

Tožeča stranka v utemeljitev pritožbe navaja pet pritožbenih razlogov.

Najprej zatrjuje, da naj bi Sodišče za uslužbence kršilo člen 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ker naj ne bi izvedlo nadzora nad zakonitostjo in sorazmernostjo izpodbijane odločbe na prvi stopnji glede na uporabo te določbe ob upoštevanju okoliščin v obravnavani zadevi in posebnega položaja tožeče stranke zaradi značilnosti nalog, ki jih je opravljala.

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na domnevno kršitev načel zakonitosti aktov Skupnosti, začasne uporabe aktov Skupnosti in pravne varnosti, ker Sodišče za uslužbence naj ne bi obrazložilo sodbe glede uporabe pravil iz prejšnjih in novih Kadrovskih predpisov za uradnike v obravnavani zadevi.

Poleg tega tožeča stranka Sodišču za uslužbence očita, da je izkrivilo dejansko stanje, ki mu je bilo predloženo v presojo.

Navaja tudi, da naj bi Sodišče za uslužbence storilo napako pri presoji in kršilo člene 11, 12, 17 in 21 Kadrovskih predpisov, ker naj ne bi pravno zadostno obrazložilo sodbe saj je tako uporabo teh določb v izpodbijani odločbi na prvi stopnji odobrilo.

Nazadnje tožeča stranka zatrjuje, da naj bi Sodišče za uslužbence kršilo tudi načela, priznana v členih 6(1) in 13 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ter člena 41 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

____________