Tožba, vložena 21. maja 2013 – Italija proti Komisiji
(Zadeva T-268/13)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnika: S. Fiorentino, avvocato dello Stato, G. Palmieri, zastopnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
Sklep Komisije št. C(2013) 1264 final z dne 7. marca 2013, ki je bil vročen 11. marca 2013, razglasi za ničnega zaradi okoliščin, ki so opisane v okviru treh tožbenih razlogov.
Komisiji naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
S to tožbo italijanska vlada izpodbija Sklep Evropske komisije št. C(2013) 1264 final z dne 7. marca 2013, ki je bil vročen 11 marca 2013 in s katerim je v okviru izvršitve sodbe Sodišča z dne 17. novembra 2011 v zadevi C-496/09 Komisija Italijanski republiki naložila plačilo zneska 16.533.000 iz naslova denarne kazni.
S to sodbo je Sodišče med drugim Italijanski republiki naložilo, naj Evropski komisiji na račun „Lastni viri Evropske unije“ plača denarno kazen v višini, ki ustreza osnovnemu znesku 30 milijonov EUR, pomnoženemu z odstotkom nezakonitih in nezdružljivih pomoči, ki se izračuna glede na celoten še nevrnjen znesek na dan razglasitve te sodbe, in sicer na polletno zamudo pri izvajanju potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe z dne 1. aprila 2004 v zadevi Komisija proti Italiji, C-99/02.
V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja tri razloge.
1. Prvi razlog: kršitev člena 260(1) in (3), drugi pododstavek, PDEU: kršitev sodbe, ki je predmet izvršitve (sodba Sodišča z dne 17. novembra 2011 v zadevi Komisija proti Italiji, C-496/09) zaradi napačne razlage dela te sodbe, ki za izračun denarne kazni uporablja referenčni izraz „zneski, ki na dan razglasitve sodbe še niso bili izterjani“.
Italijanska vlada meni, da bi moral biti ta del sodbe, ki se izvršuje, razlagan tako, da ne zadeva datuma, ko je bila sodba izrečena, temveč datum, ko se je v postopku končala faza zbiranja dokazov, torej ko je bilo razjasnjeno dejansko stanje v postopku, na podlagi katerega je Sodišče opredelilo spor. Italijanska vlada namreč meni, da je treba njene ukrepe za izterjavo med postopkom, a potem ko je bil končan pripravljalni postopek, upoštevati za zmanjšanje polletne denarne kazni.
2. Drugi razlog: kršitev člena 260(1) in (3), drugi pododstavek, PDEU: kršitev sodbe, ki je predmet izvršitve, zaradi napačne razlage dela te sodbe, v katerem je določeno da za izračun denarne kazni, ki jo je treba plačati za vsako polletje, ni treba upoštevati zneskov, ki zadevajo pomoči „ki ob koncu zadevnega obdobja še niso bile vrnjene ali glede katerih ni bilo dokazano, da so bile vrnjene“.
Italijanska vlada meni, da bi moral biti ta del sodbe, ki se izvršuje, razlagan tako, da je za namene omenjene presoje pomemben nastanek dokazov v referenčnem polletju in ne dejstvo, da je bila Komisija z njimi seznanjena pred iztekom tega polletja. Italijanska vlada namreč meni, da je nasprotna razlaga Komisije, da mora Italijanska republika dokaze za izračun polletne denarne kazni predložiti najpozneje zadnji dan zadevnega polletja, s čimer so iz izračuna izključeni zneski, ki so bili v tem obdobju sicer izterjani, a so bili šele pozneje sporočeni Komisiji, v nasprotju z načelom lojalnega sodelovanja in je ne upravičuje zahteva, ki bi jo naložilo Sodišče, ter dejansko pripelje do nedopustnega skrajšanja roka, ki je italijanskim organom določen za uskladitev s to zahtevo in tako za zmanjšanje zneska polletne globe.
3. Tretji razlog: kršitev člena 260(1) in (3), drugi pododstavek, PDEU: kršitev sodbe, ki je predmet izvršitve glede terjatev zoper podjetja v stečajnem postopku („concordato preventivo“) ali v stečaju („amministrazione concordata“).
Sklep od pomoči, ki jo je bilo treba vrniti ob koncu referenčnega polletja, ne odšteje terjatev zoper ta podjetja, ki so nastale v njihovo breme v okviru postopkov zaradi insolventnosti, čeprav gre po mnenju italijanske vlade za terjatve v zvezi z izterjavo katerih je država članica izkazala vso potrebno skrbnost in morajo biti zato izključene iz zneska pomoči, ki jih je treba vrniti, na podlagi sodbe, ki jo je treba izvršiti.