Language of document :

Tožba, vložena 29. januarja 2013 - Club Hotel Loutraki in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-57/13)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Club Hotel Loutraki (Loutraki, Grčija); Vivere Entertainment AE (Atene, Grčija); Theros International Gaming, Inc. (Patra, Grčija); Elliniko Casino Kerkyras (Atene); Casino Rodos (Rodos, Grčija); in Porto Carras AE (Alimos, Grčija) (zastopnik: S. Pappas, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

sklep Komisije COMP F3/MC/erg*2012/127386 z dne 29. novembra 2012, s katerim je bila zavrnjena pritožba, ki so jo tožeče stranke 4. aprila 2012 vložile glede domnevne odobritve državne pomoči grške države v korist OPAP, razglasi za ničen;

Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo štiri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na zatrjevano kršitev pravice tožečih strank do zaslišanja, ki je določena v členu 108(2) PDEU, ker Komisija ni začela formalnega postopka preiskave na podlagi členov 4(4), 6 in 20 Uredbe št. 659/1999, kar pomeni zlorabo pooblastil.

Komisija je kršila člen 108(2) PDEU in člen 4 ter naslednje člene navedene uredbe , ker je v bistvu vodila formalni postopek, ne da bi upoštevala njegove formalne zahteve, s čimer je tožečim strankam - pritožnicam in vsem ostalim zainteresiranim strankam, odvzela pravico do zaslišanja.

Tožeče stranke podredno zatrjujejo, da so bile med predhodnim postopkom preiskave primera kršene njihove pravice do združevanja.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve in pravice tožečih strank do dobrega upravljanja na podlagi člena 296 PDEU oziroma člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Z opustitvijo vseh ključnih gospodarskih podatkov in številk, izpodbijana odločba razlogovanja, ki mu je sledila Komisija, ne razkriva na jasen in nedvoumen način, tako da bi tožečim strankam omogočila ugotovitev razlogov, ki so vodili do sklepanja, da zadevni ukrepi ne pomenijo državne pomoči. Teh pomanjkljivosti ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na dolžnost varovanja poslovne skrivnosti.

Tožeče stranke izpodbijajo tudi zaupno naravo ključnih gospodarskih obsegov.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice tožečih strank do učinkovitega sodnega varstva, ki ga zagotavljata člen 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Iz enakih razlogov, kot so navedeni v drugem tožbenem razlogu, je kršena pravica tožečih strank do učinkovitega sodnega varstva. Tožeče stranke se soočajo s težavami pri neposrednem izpodbijanju vsebine izpodbijanega sklepa, saj nikakor ne morejo ugotoviti razlogov za takšno odločitev, ki temelji zgolj na gospodarskih podatkih, ki vsi ostajajo nerazkriti.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na očitno napako pri uporabi prava pri ocenjevanju skladnosti med VLT Sporazumom skupaj z Dodatkom in sprejemom odločitve, da ti ukrepi ne dajejo gospodarske prednosti OPAP.

Dodelitev gospodarskih koristi, ki pomeni formalno zahtevo za obstoj državne pomoči, je treba ocenjevati na ločenem trgu in ne na podlagi skupne ocene drugih podobnih ukrepov, ki so podeljeni istemu prejemniku, vendar na drugem trgu, ne glede na to ali je slednji primerljiv z nekdanjim trgom. Drugače bi bilo varstvo konkurence zelo nepopolno.

V vsakem primeru takšne skupne ocene ni mogoče uporabiti glede ukrepov, ki se nanašajo na različna časovna obdobja.

____________