SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 7. oktobra 2014

Zadeva T‑59/13 P

BT

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci – Nepodaljšanje pogodbe – Člen 76 Poslovnika Sodišča za uslužbence“

Predmet:      Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 3. decembra 2012, BT/Komisija (F‑45/12, ZOdl. JU, EU:F:2012:168), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. BT nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v okviru tega postopka priglasila Evropska komisija.

Povzetek

1.      Pritožbe uradnikov – Pristojnost sodišča Unije – Meje – Prepoved odločanja ultra petita

2.      Sodni postopek – Odločitev, sprejeta z obrazloženim sklepom – Možnost odločanja brez ustnega postopka – Kršitev pravic do obrambe – Neobstoj – Izpodbijanje – Pogoji – Dolžnost izpodbijanja presoje teh pogojev, ki jo je opravilo Sodišče za uslužbence

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 76)

1.      Sodišče Unije, ki odloča o ničnostni tožbi, ne sme odločiti ultra petita, zato ni pristojno ne za spremembo glavnega predmeta tožbe, ne za uveljavljanje tožbenega razloga po uradni dolžnosti, razen če gre za posebne primere, v katerih je njegovo posredovanje potrebno zaradi javnega interesa.

(Glej točko 22.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: sodbi z dne 18. decembra 2008, Belgija in Komisija/Genette, T‑90/07 P in T‑99/07 P, ZOdl., EU:T:2008:605, točke od 72 do 7, in z dne 5. oktobra 2009, Komisija/Roodhuijzen, T‑58/08 P, ZOdl., EU:T:2009:385, točka 34.

2.      Uporaba postopka iz člena 76 Poslovnika Sodišča za uslužbence, ki omogoča odločitev s sklepom brez obravnave, ne posega v pravico do zakonitega in učinkovitega sodnega varstva, ker ta določba velja samo za zadeve, v katerih Sodišče za uslužbence očitno ni pristojno za odločanje o tožbi ali nekaterih tožbenih predlogih v njej ali če je tožba v celoti ali deloma očitno nedopustna ali očitno brez pravne podlage.

V okviru navedenega postopka Sodišču za uslužbence vložnika tožbe ni treba opozoriti, da je njegova tožba očitno nedopustna, niti dovoliti še eno izmenjavo pisnih vlog. Poleg tega iz besedila istega člena izhaja, da izvedba obravnave nikakor ni pravica tožečih strank, od katere ne bi bilo mogoče odstopiti.

Zato mora pritožnik, če meni, da Sodišče za uslužbence tega člena ni uporabilo pravilno, izpodbijati, kako je prvostopenjsko sodišče presojalo pogoje, od katerih je odvisna uporaba te določbe.

(Glej točke 28, 29, od 32 do 36 in 38.)

Napotitev na:

Sodišče: sklepa z dne 8. julija 1999, Goldstein/Komisija, C‑199/98 P, EU:C:1999:379, točka 18, in z dne 3. junija 2005, Killinger/Nemčija in drugi, C‑396/03 P, ZOdl., EU:C:2005:355, točka 9, ter sodba z dne 19. februarja 2009, Gorostiaga Atxalandabaso/Parlament, C‑308/07 P, ZOdl., EU:C:2009:103, točka 36;

Splošno sodišče: sodba z dne 8. septembra 2008, Kerstens/Komisija, T‑222/07 P, ZOdl. JU, EU:T:2008:314, točka 33, in sklep z dne 16. decembra 2010, Meister/UUNT, T‑48/10 P, ZOdl. JU, EU:T:2010:542, točki 28 in 29.