Zadeva C‑258/14
Eugenia Florescu in drugi
proti
Casa Judeţeană de Pensii Sibiu in drugim
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Curtea de Apel Alba Iulia)
„Predhodno odločanje – Člen 143 PDEU – Težave s plačilno bilanco države članice – Finančna pomoč Evropske unije – Memorandum o soglasju, ki sta ga sklenili Evropska unija in država članica prejemnica – Socialna politika – Načelo enakega obravnavanja – Nacionalna zakonodaja, s katero je prepovedano hkratno prejemanje javne starostne pokojnine in dohodkov iz opravljanja dejavnosti za javno institucijo – Različno obravnavanje oseb, katerih trajanje mandata je določeno z ustavo, in poklicnih sodnikov“
Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 13. junija 2017
1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Akti, ki jih sprejmejo institucije – Memorandum o soglasju med Evropsko skupnostjo in državo članico, ki je prejemnik finančne pomoči Unije, ki se nanaša na uresničitev zavez te države članice, da bo spoštovala nekatere gospodarske cilje – Vključitev
(člena 143 PDEU in 267 PDEU; Uredba Sveta št. 332/2002, člen 3a)
2. Ekonomska in monetarna politika – Gospodarska politika – Plačilna bilanca – Težave države članice – Memorandum o soglasju, sklenjen z Romunijo, ki se nanaša na uresničitev njenih zavez, da bo spoštovala nekatere gospodarske cilje – Obveznost Romunije, da sprejme določbe na področju prepovedi kumulacije starostnih pokojnin in dohodkov od plač – Neobstoj
(člen 143 PDEU; Uredba Sveta št. 332/2002; Odločba Sveta 2009/459)
3. Ekonomska in monetarna politika – Gospodarska politika – Plačilna bilanca – Težave države članice – Memorandum o soglasju, sklenjen z Romunijo, ki se nanaša na uresničitev njenih zavez, da bo spoštovala nekatere gospodarske cilje – Uvedba nacionalne zakonodaje, ki prepoveduje kumulacijo starostnih pokojnin z dohodki od plač – Kršitev lastninske pravice – Neobstoj
(člen 6 PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 17 in 52(1); Odločba Sveta 2009/459)
4. Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78 – Področje uporabe – Nacionalna zakonodaja, ki v nekaterih okoliščinah prepoveduje kumulacijo starostne pokojnine z dohodki na podlagi opravljanja poklicne dejavnosti v javnem sektorju – Različno obravnavanje poklicnih sodnikov in oseb, ki so nosilci mandatov, določenih z nacionalno ustavo – Izključitev
(Direktiva Sveta 2000/78, člen 2(2)(b))
1. Memorandum o soglasju med Evropsko skupnostjo in Romunijo, sklenjen 23. junija 2009 v Bukarešti in Bruslju, je treba šteti za akt institucije Evropske unije v smislu člena 267 PDEU, ki je lahko predmet razlage Sodišča Evropske unije.
Pravna podlaga tega memoranduma je člen 143 PDEU, s katerim je Uniji podeljena pristojnost za odobritev medsebojne pomoči države članici, katere valuta ni euro in ki ima plačilnobilančne težave ali obstaja resna nevarnost, da bi v tovrstne težave zašla. Glede na to, da gre za akt, katerega pravna podlaga so določbe prava Unije, navedene v točkah od 31 do 33 te sodbe, in da ga je sklenila, med drugim, Unija, ki jo je zastopala Komisija, je memorandum o soglasju akt institucije Unije v smislu člena 267(b) PDEU.
(Glej točke 31, 35, 36 in točko 1 izreka.)
2. Memorandum o soglasju med Evropsko skupnostjo in Romunijo, sklenjen 23. junija 2009 v Bukarešti in Bruslju, je treba razlagati tako, da se z njim ne nalaga sprejetja nacionalne zakonodaje, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki določa prepoved hkratnega prejemanja neto starostne pokojnine v javnem sektorju in dohodkov iz dejavnosti, ki se opravljajo za javne institucije, če višina te pokojnine presega znesek nacionalne povprečne bruto plače, ki je bil uporabljen kot osnova za določitev državnega proračuna za socialno varnost.
V zvezi s tem je bilo pri odgovoru na prvo vprašanje poudarjeno, da je memorandum o soglasju konkretizacija zaveze med Unijo in državo članico glede gospodarskega programa, da bi bila ta država upravičena do aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic, ki je določen v členu 143 PDEU in podrobneje urejen z Uredbo št. 332/2002. Vsebuje določeno število zahtev na področju gospodarske politike, katerih spoštovanje je pogoj za odobritev finančne pomoči in ki so jih soglasno sprejeli Komisija in romunski organi, v skladu z določbami Odločbe 2009/459. Vendar čeprav je memorandum o soglasju zavezujoč, ne vsebuje nobene posebne določbe, s katero bi bilo naloženo sprejetje nacionalne zakonodaje iz postopka v glavni stvari.
(Glej točke 38, 41, 42 in točko 2 izreka.)
3. Člen 6 PEU in člen 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki določa prepoved hkratnega prejemanja neto starostne pokojnine v javnem sektorju in dohodkov iz dejavnosti, ki se opravljajo za javne institucije, če višina te pokojnine presega neki prag.
V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti – kot je razvidno iz besedila člena 2 zakona št. 329/2009 – da pomeni ta omejitev izjemo in da naj bi veljala le začasno. Poleg tega ne ogroža načela pravice do pokojnine, temveč omejuje uporabo te pravice v natančno opredeljenih in omejenih okoliščinah, in sicer, kadar prejemanje pokojnine sovpada z dejavnostjo, ki se opravlja za javne institucije, in kadar ta pokojnina presega neki prag. Natančneje, nacionalna zakonodaja v postopku v glavni stvari je hkrati namenjena uresničitvi cilja zmanjšanja izdatkov za plače v javnem sektorju in cilja v zvezi z reformo pokojninskega sistema, ki sta bila določena z Odločbo 2009/459 in z memorandumom o soglasju, da bi se zmanjšale težave s plačilno bilanco, ki so Romunijo privedle do prošnje za finančno pomoč Unije in njenega prejema. Taka cilja pa pomenita cilja splošnega interesa.
Glede primernosti in potrebnosti nacionalne zakonodaje iz postopka v glavni stvari je treba opozoriti, da imajo glede na posebne gospodarske razmere države članice široko polje proste presoje pri sprejemanju odločitev na gospodarskem področju ter da so te države v najboljšem položaju za določitev ukrepov, ki so primerni za doseganje zastavljenega cilja.
(Glej točke od 55 do 57, 60 in točko 3 izreka.)
4. Člen 2(2)(b) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da se ta določba ne uporablja pri razlagi nacionalne zakonodaje, kot je ta v postopku v glavni stvari, v skladu s katero z njo določena prepoved hkratnega prejemanja neto starostne pokojnine in dohodkov iz dejavnosti, ki se opravljajo za javne institucije, če višina te pokojnine presega znesek nacionalne povprečne bruto plače, ki je bil uporabljen kot osnova za določitev državnega proračuna za socialno varnost, velja za poklicne sodnike, ne pa za osebe, ki so nosilci mandata, določenega z nacionalno ustavo.
(Glej točko 66 in točko 4 izreka.)