Zadeva T‑894/16
Société Air France
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (šesti razširjeni senat) z dne 11. julija 2019
„Ničnostna tožba – Državne pomoči – Ukrepi, ki jih je Francija izvedla v korist letališča Marseille Provence in letalskih prevoznikov, ki uporabljajo to letališče – Sklep, s katerim je pomoč razglašena za združljivo z notranjim trgom – Subvencije za naložbe – Razlikovanje letaliških pristojbin, ki se uporabljajo za nacionalne in mednarodne lete – Znižane letališke pristojbine, s katerimi naj bi se spodbudilo opravljanje letov z novega terminala Marseille Provence 2 – Neobstoj posamičnega nanašanja – Neobstoj znatnega vpliva na konkurenčni položaj – Nedopustnost“
1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Posamično nanašanje – Merila – Sklep Komisije o ugotovitvi združljivosti pomoči z notranjim trgom – Tožba podjetja, ki ni v konkurenčnem razmerju z upravičencem do pomoči – Nedopustnost
(člen 108(2) in (3) ter člen 263, četrti odstavek, PDEU)
(Glej točke od 24 do 44.)
2. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Posamično nanašanje – Merila – Sklep Komisije o ugotovitvi združljivosti pomoči z notranjim trgom – Tožba konkurenčnega podjetja, ki ne utemeljuje znatnega vpliva na njegov položaj na trgu – Nedopustnost – Kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva – Neobstoj
(člen 108(2) in (3) ter člen 263, četrti odstavek, PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)
(Glej točke od 53 do 69 in 80.)
3. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Sklep Komisije, s katerim je ugotovljena združljivost pomoči z notranjim trgom – Tožba podjetja, ki je bilo udeleženo v upravnem postopku – Nezadostnost za priznanje procesnega upravičenja
(člen 108(2) in (3) ter člen 263, četrti odstavek, PDEU)
(Glej točki 71 in 72.)
Povzetek
Splošno sodišče je v sodbi z dne 11. julija 2019, Air France/Komisija (T‑894/16), kot nedopustno zavrglo ničnostno tožbo, ki jo je letalska družba Air France vložila zoper sklep na področju državnih pomoči, ki ga je Komisija sprejela v zvezi z nekaterimi ukrepi, ki so jih francoski organi izvedli v korist letališča Marseille Provence in letalskih prevoznikov, ki uporabljajo to letališče(1).
Letališče Marseille Provence je eno največjih letališč Francije. Upravljavec tega letališča se je leta 2004 v prizadevanju za ponovno oživitev prometa in preusmeritev razvoja na evropske destinacije odločil, da poleg glavnega terminala zgradi nov terminal za nizkocenovne lete. Upravljavec je za financiranje gradnje tega novega terminala med drugim od francoske države prejel subvencijo za naložbe. Za ta novi terminal je bila poleg tega sprejeta posebna ureditev, s katero so bile določene cenejše potniške pristojbine. Nazadnje, za oglaševanje destinacije Marseille in za privabljanje velikega števila potnikov je bila za obdobje pet let z možnostjo podaljšanja sklenjena pogodba o nakupu oglaševalskega prostora.
Komisija je po preučitvi različnih ukrepov z vidika prava državnih pomoči menila, da je letališče Marseille Provence prejelo pomoč za naložbe, ki je v skladu s členom 107(3)(c) PDEU združljiva z notranjim trgom. Glede cenejših potniških pristojbin za nov terminal, ki se uporablja za nizkocenovne lete, in pogodbe o nakupu oglaševalskega prostora, pa je Komisija, nasprotno, ugotovila, da ne gre za pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Zoper ta sklep Komisije je družba Air France vložila ničnostno tožbo, v kateri je med drugim navedla, da imajo nizkocenovne letalske družbe, kot je družba Ryanair, konkurenčno prednost zaradi uporabe novega terminala, namenjenega tej vrsti letov.
Vendar je Splošno sodišče tožbo družbe Air France zavrglo kot nedopustno z obrazložitvijo, da ta nima procesnega upravičenja na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU.
Splošno sodišče je v zvezi s tem najprej poudarilo, da mora na podlagi navedene določbe tožeča stranka, kot je Air France, izpolnjevati dvojni pogoj, in sicer da se izpodbijana odločba nanjo nanaša neposredno in posamično. V skladu z ustaljeno sodno prakso je mogoče posamično nanašanje na družbo Air France potrditi le, če je bila ta družba v konkurenčnem razmerju z upravičencem do ukrepov pomoči, ki so predmet sklepa, ki se izpodbija pred Splošnim sodiščem, in če so ti ukrepi bistveno prizadeli njen položaj na trgu.
Splošno sodišče je nato glede na svoja načela ugotovilo, da je bila subvencija za naložbe, odobrena za financiranje gradnje novega terminala na letališču Marseille Provence, dodeljena samo upravljavcu tega letališča, ki je bil edini upravičen do nje. Ker med navedenim upravljavcem in družbo Air France ni bilo konkurenčnega razmerja, se sklep Komisije, s katerim je bila ta subvencija razglašena za združljivo z notranjim trgom, ne nanaša posamično na družbo Air France.
Glede cenejših pristojbin za novi terminal za nizkocenovne polete in pogodbe o nakupu oglaševalskega prostora je Splošno sodišče nazadnje pojasnilo, da je upoštevni trg, za katerega je treba preučiti učinek teh ukrepov, sestavljen iz vseh povezav, ki se zagotavljajo s tega letališča in nanj, neodvisno od uporabljenega terminala. Družba Air France kot tožeča stranka mora zato dokazati, da je bil njen konkurenčni položaj na tem trgu znatno prizadet zaradi cenejših pristojbin in pogodbe o nakupu oglaševalskega prostora. Vendar družba Air France tudi ob predpostavki, da so navedeni ukrepi neposredno vplivali na njen konkurenčni položaj na upoštevnem trgu ob upoštevanju tega, da konkurira družbi Ryanair, ni predložila elementov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil tak vpliv znaten. Njeno tožbo je zato treba v celoti zavreči kot nedopustno.