Tožba, vložena 27. decembra 2013 – Ricoh Belgium proti Svetu

(Zadeva T-691/13)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Ricoh Belgium NV (Vilvoorde, Belgija) (zastopnika: N. Braeckevelt in A. de Visscher, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropsku unije

Predlogi

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

za ničnega razglasi sklep Sveta z dne 29. oktobra 2013, da se lot 4 naročila „Nakup ali najem črno-belih multifunkcionalnih naprav (MFP) in pripadajoči vzdrževalnih storitev v stavbi generalnega sekretariata Sveta Evropske unije – referenčna številka 2013/S 83-138901“, ne dodeli družbi Ricoh Belgium NV, temveč drugemu podjetju;

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V podporo svoji tožbi tožeča stranka navaja dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog: kršitev načela preglednosti po členu 15 PDEU in členu 298 PDEU, kakor tudi kršitev člena 102(1) Uredbe št. 966/2012¹ .

Tožena stranka naj bi testirala hitrost tiskalnika tožeče stranke od začetka, ne pa od trenutka njegovega najbolj učinkovitega obratovanja (kljub temu, da to ni bilo omenjeno v veljavnih specifikacijah). Na podlagi tega so se meritve/vrednosti v ponudbi tožeče stranke razlikovale od meritev/vrednosti, ki so izhajale iz rezultatov testiranja, ki so nazadnje bili nižji in so tako podali manj ugoden rezultat. Tožeča stranka naj ne bi mogla preveriti ali so bile naprave njene konkurentke testirane ob istih (neugodnih) pogojih. Poleg tega naj bi tožena stranka po zaključku testa za to merilo za dodelitev naročila (merilo C „Tehnična ocena naprav na podlagi testov“) sestavila izračun in rezultat ter ju posredovala tožeči stranki. Ta rezultat (namreč 41,2 %) nazadnje odstopa od rezultata, ki je bil naposled povzet v tabelo izpodbijanega sklepa (namreč 38,61%).

Drugi tožbeni razlog: kršitev dolžnosti obrazložitve, ki izhaja iz člena 113(2) Uredbe št. 966/2012 in člena 161(3) Delegirane uredbe št. 1268/2012² , kakor tudi obveznost, da se pri oddaji ponudb dodatek dodeli gospodarsko najugodnejšemu ponudniku, kakor izhaja iz člena 110(2) Uredbe št. 966/2012 in člena 149(1)(b) Delegirane uredbe št. 1268/2012.

Iz podrobnejših pojasnil, ki so bila tožeči stranki podana kasneje, naj bi tožena stranka navedla, da je prvotno storila napako. Rezultate testiranja bi bilo treba primerjati s standardi, ki so povzeti v specifikacijo (kopiranje in tiskanje 100 na minuto), ne pa s standardi, ki jih je predlagala tožeča stranka v ponudbi (kopiranje in tiskanje 110 na minuto).

Tudi če bi tožena stranka tako imenovano korekcijo končnega rezultata pojasnila z okoliščino, da bi bilo treba rezultate testiranja primerjati glede na nižjo normo (primerjava pri 100 namesto 110), se zdi, da je tožeča stranka s tem nenadoma na nepojasnjen način (matematično) popolnoma nelogično – in poleg tega brez vsakršnega konkretnega izračuna ali utemeljitve – dosegla nižji rezultat (38,61 točk namesto 41,2 točk, medtem ko bi bil pri primerjavi s standardi specifikacije pričakovan višji rezultat v višini 44,3 točk).

Zaradi skupno zelo majhne razlike med obema ponudnikoma za lot 4, namreč 90,81 točk za drugo podjetje v razmerju do 89,67 točk za tožečo stranko, bi tožeča stranka pri korektnem izračunu tako oddala ugodnejšo ponudbo.

____________

¹ Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, str. 1).

² Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, (UL L 362, str. 1).