Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzgericht (Avstrija) 30. marca 2021 – DN/Finanzamt Österreich

(Zadeva C-199/21)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: DN

Nasprotna stranka: Finanzamt Österreich

Vprašanja za predhodno odločanje:

Vprašanje 1, ki se postavlja skupaj z vprašanjem 2:

Ali je treba besedno zvezo „držav[a] članic[a], ki je pristojna za […] pokojnino“ v drugem stavku člena 67 Uredbe (ES) št. 883/2004¹ , kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 465/2012² razlagati tako, de je z njo mišljena tista država članica, ki je bila prej kot država zaposlitve pristojna za družinske dajatve in ki je sedaj zavezana izplačevati starostno pokojnino, pravica do katere temelji na preteklem izvajanju prostega gibanja delavcev na njenem ozemlju?

Vprašanje 2:

Ali je treba besedno zvezo v členu 68(1)(b)(ii) Uredbe 883/2004 „pravic[e] iz prejemanja pokojnin“ razlagati tako, da je treba pravico do družinske dajatve šteti za tako, ki izhaja iz prejemanja pokojnine, takrat, kadar, prvič, določbe prava Unije ALI določbe prava države članice za pravico do družinske dajatve kot dejanski stan določajo prejemanje pokojnine in je, drugič, poleg tega dejanski stan prejemanja pokojnine na ravni dejstev dejansko izpolnjen, tako da ,preprosto prejemanje pokojnine‘ ne spada pod člen 68(1)(b)(ii) Uredbe 883/2004 in se zadevna država članica z vidika prava Unije ne šteje za „državo izplačevanja pokojnine“?

Vprašanje 3, ki se postavlja alternativno glede na vprašanji 1 in 2, če za razlago pojma države izplačevanja pokojnine zadošča preprosto prejemanje pokojnine:

Ali je treba v primeru prejemanja starostne pokojnine, pravica do katere izhaja iz uporabe uredb o delavcih migrantih ter pred tem iz opravljanja dejavnosti zaposlene osebe v državi članici v obdobju, v katerem le država stalnega prebivališča ali pa obe državi še nista bili državi članici Unije ali Evropskega gospodarskega prostora, besedno zvezo „po potrebi pa se razlika do […] zneska dodeli v obliki dodatka“ v členu 68(2), drugi del drugega stavka, Uredbe 883/2004 ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 12. junija 1980, 733/79, Laterza, razumeti tako, da pravo Unije tudi v primeru prejemanja pokojnine zagotavlja družinsko dajatev v največjem možnem obsegu?

Vprašanje 4:

Ali je treba člen 60(1), tretji stavek, Uredbe 987/2009³ razlagati tako, da nasprotuje členu 2(5) FLAG 1967 (Familienlastenausgleichsgesetz 1967; zakon o izravnavi družinskih stroškov iz leta 1967), v skladu s katerim je v primeru razveze zakonske zveze do družinskega dodatka in odbitnega zneska za otroke tako dolgo upravičen tisti roditelj, ki je nosilec gospodinjstva, dokler je polnoletni otrok, ki študira, član njegovega gospodinjstva, pri čemer pa ta roditelj zahtevka ni vložil niti v državi stalnega prebivališča niti v državi izplačevanja pokojnine, tako da lahko drugi roditelj, ki kot upokojenec prebiva v Avstriji in dejansko nosi izključno finančno breme vzdrževanja otroka, pravico do družinskega dodatka in odbitnega zneska za otroke pri nosilcu države članice, katere zakonodaja se prednostno uporablja, opre neposredno na člen 60(1), tretji stavek, Uredbe 987/2009?

Vprašanje 5, ki se postavlja skupaj z vprašanjem 4:

Ali je treba člen 60(1), tretji stavek, Uredbe 987/2009 dalje razlagati tako, da je za utemeljitev položaja stranke delavca Unije v postopku za priznanje družinskih dajatev, ki teče v državi članici, tudi potrebno, da pretežno nosi breme vzdrževanja v smislu člena 1(i), točka 3, Uredbe 883/2004?

Vprašanje 6:

Ali je treba določbe o postopku na podlagi dialoga v skladu s členom 60 Uredbe (ES) št. 987/2009 razlagati tako, da morajo nosilci udeleženih držav članic tak postopek voditi ne le v primeru dodelitve družinskih dajatev, temveč tudi v primeru zahtevkov za vračilo družinskih dajatev?

____________

¹ Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72).

² Uredba (EU) št. 465/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL 2012, L 149, str. 4).

³ Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL 2009, L 284, str. 1).