Tožba, vložena 7. oktobra 2009 - Almamet proti Komisiji

(Zadeva T-410/09)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Almamet GmbH Handel mit Spänen und Pulvern aus Metall (Ainring, Nemčija) (zastopnika: S. Hautbourg in C. Renner, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

razglasiti ničnost odločbe Komisije z dne 22. julija 2009 (zadeva COMP/39.396) v delu, ki se nanaša na tožečo stranko;

podredno, znižati globo, naloženo na podlagi člena 2 te odločbe,

naložiti Komisiji plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti dela odločbe Komisije C(2009) 5791 konč. z dne 22 julija 2009 (v nadaljevanju: izpodbijana določba) (zadeva COMP/39.396 - Reagenti na osnovi kalcijevega karbida in magnezija za uporabo v jeklarski in plinski industriji) v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 in člena 53 Sporazuma EGP, s katero je Komisija ugotovila, da so bili številni dobavitelji kalcijevega karbida in magnezijevih granulatov udeleženi pri razdelitvi trga, kvotah in razdelitvi strank, določanju cen in izmenjavi občutljivih tržnih informacij na pretežnem delu tržišča EGS, s čimer so kršili prej navedeni določbi pogodb, v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, in, posredno, znižanje globe, ki ji je naložena na podlagi člena 2 izpodbijane odločbe.

V utemeljitev ničnostnega zahtevka tožeča stranka navaja tri tožbene razloge:

V prvem zahtevku tožeča stranka navaja, da je Komisija kršila pravico do obrambe, ker je proti njej uporabila dokumente, ki jih odločba Komisije o preiskavi ni zajemala.

V drugem zahtevku tožeča stranka navaja, da Komisija ni uspela pravno zadostno dokazati obstoja kršitve, ki jo je opredelila v členu 1 izpodbijane odločbe in se nanaša na magnezij. Tožeča stranka meni, da so dokumenti, ki so bili zaseženi nezakonito - tudi če bi jih bilo dopustno vložiti v spis Komisije - po samem bistvu netočni in neskladni. Tožeča stranka meni, da preostale dokaze tvori ustna izjava o ugodni obravnavi, ki je ne le nenatančna, temveč pomeni tudi napačno razlago nekaterih dejstev in jo druge stranke izpodbijajo. Na podlagi tega tožeča stranka meni, da je dokazno breme glede domnevne kršitve še vedno na Komisiji.

V tretjem zahtevku tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija naredila očitno napako v presoji, ko je menila, da gre za eno samo in nadaljevanjo kršitev. Namreč, ni resnične substitutivnosti med kalcijevim karbidom in magnezijevimi granulami. Poleg tega tožeča stranka zatrjuje, da ni bilo skupnega splošnega načrta za oba izdelka, kar dokazujejo ločena srečanja za oba do njiju.

Podredno tožeča stranka navaja štiri tožbene zahtevke v utemeljitev zahteve za znižanje globe, ki ji je bila naložena na podlagi člena 2 izpodbijane odločbe.

V četrtem zahtevku tožeča stranka navaja, da je Komisija kršila točki 23 in 26 Obvestila o ugodni obravnavi¹, ker je zavrnila zahtevo tožeče stranke po znižanju globe na podlagi tega obvestila. Tožeča stranka meni, da elementi, vsebovani v prošnji za ugodno obravnavo, pomenijo informacije s pomembno dodano vrednostjo. Še zlasti tožeča stranka meni, da Komisija ni smela zavrniti zahteve za znižanje globe samo zato, ker prošnja ni vsebovala informacije o domnevni kršitvi glede magnezija, saj se ta kršitev v postopku ne obravnava.

V petem zahtevku tožeča stranka navaja, da je Komisija kršila člen 81 ES in člen 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003² ter točko 32 Smernic o načinu določanja glob³, ker je končni znesek globe določila na ravni, ki presega 10% zadnjega revidiranega prometa. Tožeča stranka navaja, da se je Komisija za izračun zneska globe oprla na njene pro forma podatke o prometu iz leta 2008 namesto na zadnje revidiran promet iz leta 2007. Poleg tega tožeča stranka meni, da bi Komisija po izračunu 10% zakonskega maksimuma morala uporabiti 20-odstotno znižanje na podlagi točke 37 Smernic o načinu določanja glob.

V šestem zahtevku tožeča stranka navaja, da je Komisija kršila načelo sorazmernosti, ker je zanjo določila prekomeren znesek globe. Tožeča stranka navaja, da je naložitev globe v znesku, katere posledica so negativni računovodski izkazi ali znižanje računovodske vrednosti podjetja na nič, očitno nesorazmerna. Poleg tega naložena globa presega finančno sposobnost dobavitelja, kakršen je tožeča stranka, katere dejavnost se nanaša na proizvode z zelo visoko vrednostjo in zelo nizkimi stopnjami dobička. Nazadnje tožeča stranka meni, da 20-odstotno znižanje, ki ga je uporabila Komisija, ni zadostno za upoštevanje posebnega položaja tožeče stranke, ki ga je izrecno priznala Komisija, zaradi česar je globa nesorazmerna.

V sedmem zahtevku tožeča stranka navaja, da je Komisija storila očitno napako v presoji, ko je menila, da prva ne izpolnjuje zahtev iz točke 35 Smernic o načinu določanja glob. Tožeča stranka meni, da je Komisija globo določila v višini, ki nepopravljivo ogroža njeno sposobnost ekonomskega preživetja, in da bo zaradi nje vrednost izgubila celotna aktiva. Poleg tega tožeča stranka navaja, da je Komisija storila napako v presoji, ko je menila, da ni bilo posebnega socialnega in ekonomskega okvira, ki bi ga bilo treba upoštevati v zvezi s tožečo stranko.

____________

¹ - Obvestilo Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah (Besedilo velja za EGP) (UL 2006, C 298, str. 17).

² - Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL 2003, L 1, str. 1).

³ - Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 (UL 2006, C 210, str. 2).