SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (prvi senat)

z dne 6. februarja 2007

Zadeva T-143/04

Antonietta Camurato Carfagno

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje 2001/2002 – Ničnostna tožba – Ugovor nezakonitosti – Očitna napaka pri presoji“

Predmet: Tožba zaradi predloga za razglasitev ničnosti odločbe z dne 9. aprila 2003 o dokončnem sprejetju kariernega ocenjevalnega poročila za tožečo stranko za obdobje od 1. julija 2001 do 31. decembra 2002.

Odločitev: Odločba z dne 9. aprila 2003 o dokončnem sprejetju kariernega ocenjevalnega poročila za tožečo stranko za obdobje od 1. julija 2001 do 31. decembra 2002 se razglasi za nično. Komisiji se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

2.      Uradniki – Ocena – Ocenjevalno poročilo – Diskrecijska pravica ocenjevalcev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

3.      Uradniki – Ocena – Notranja smernica institucije

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

4.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Diskrecijska pravica ocenjevalcev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

1.      Dejstvo, da morajo ocenjevalci pri pripravi kariernih ocenjevalnih poročil upoštevati ciljno povprečje, nikakor ni v nasprotju s členom 43 Kadrovskih predpisov. Nasprotno, sistem ciljnega povprečja, kakor se izvaja s Splošnimi določbami za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, in po katerem morajo generalni direktorati oceniti svoje zaposlene ob upoštevanju povprečja 14 točk od 20, je tak, da spodbuja svobodo ocenjevalcev pri ocenjevanju uradnikov in izraz reprezentativne ocene uspešnosti teh uradnikov.

Poleg tega ta sistem ne omejuje možnosti, ki jo imajo ocenjevalci, da razlikujejo posamične ocene storitev vsakega uradnika glede na to, koliko te storitve odstopajo navzgor ali navzdol od tega povprečja, ciljno povprečje pa ocenjevalcem ne preprečuje, da v celoti izkoristijo lestvico točk od 0 do 20. Da bi ocenjevalci upoštevali ciljno povprečje, jim ocen, višjih od tega povprečja, ni treba izravnati z nižjimi ocenami.

Člena 43 Kadrovskih predpisov ne kršijo niti trije referenčni razredi, ki ustrezajo odstotkom, ki prikazujejo delež zaposlenih, in dovoljujejo različne hitrosti napredovanja kariere s 17–20 točkami (hitra kariera) za največ 15 % zaposlenih, z 12–16 točkami (običajna kariera) za približno 75 % zaposlenih in 10–11 točkami (počasna kariera) za največ 10 % zaposlenih.

(Glej točke 9, 10 in 63.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 25. oktober 2005, Fardoom in Reinard proti Komisiji, T‑43/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑329 in II‑1465, točke 52, 53, 56 in od 58 do 62.

2.      Ocenjevalci imajo pri pripravi kariernih ocenjevalnih poročil izredno široko diskrecijsko pravico pri oceni dela oseb, ki jih morajo oceniti, sodišče pa ne sme poseči v to presojo, razen v primeru očitne napake ali prekoračitve.

(Glej točko 67.)

Napotitev na: Sodišče, 1. junij 1983, Seton proti Komisiji, združene zadeve 36/81, 37/81 in 218/81, Recueil, str. 1789, točka 23; Sodišče prve stopnje, 5. marec 2004, Liakoura proti Svetu, T‑281/03, RecFP, str. I‑A‑61 in II‑249, točka 40.

3.      Priročnik za ocenjevanje osebja v ocenjevalnem obdobju 2001/2002 (prehodno obdobje), ki ga je sprejela Komisija in vsebuje predvsem informacije o prehodnih pravilih, ki so se uporabljala v obdobju prehoda z enega sistema ocenjevanja na drugega, ne more prevladati nad Splošnimi določbami za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela ta institucija.

(Glej točko 71.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 8. december 2005, Merladet proti Komisiji, T‑198/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑403 in II‑1833, točke od 41 do 43.

4.      Ocenjevalci v postopku ocenjevanja uradnika storijo očitno napako pri presoji, če želijo, zato da bi olajšali napredovanje „revnih kolegov“, ki so v njegovem generalnem direktoratu razvrščeni v isti naziv kot ta uradnik, pridržati tem uradnikom točke za delovno uspešnost in zmotno menijo, da ciljna ocena omejuje njihovo svobodo pri ocenjevanju storitev navedenega uradnika, čeprav ta ocena, nasprotno, spodbuja tako svobodo.

(Glej točki 81 in 85.)

Napotitev na: zgoraj navedena sodba Fardoom in Reinard proti Komisiji.