Zadeva T-117/08

Italijanska republika

proti

Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru (EESO)

„Jezikovna ureditev – Razpis prostega delovnega mesta za zaposlitev generalnega sekretarja pri EESO – Objava v treh uradnih jezikih – Informacije o razpisu prostega delovnega mesta – Objava v vseh uradnih jezikih – Ničnostna tožba – Dopustnost – Člena 12 ES in 290 ES – Člen 12 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev – Uredba št. 1“

Povzetek sodbe

1.      Pravo Unije – Načela – Pravica do učinkovitega pravnega varstva

(člen 230, prvi odstavek, ES)

2.      Evropske skupnosti – Jezikovna ureditev – Uredba št. 1

(člen 290 ES; Uredba Sveta št. 1, člen 6)

3.      Evropske skupnosti – Jezikovna ureditev – Uredba št. 1

(Uredba Sveta št. 1, členi 1, 4 in 5)

4.      Evropske skupnosti – Jezikovna ureditev

5.      Uradniki – Zaposlovanje – Razpis prostega delovnega mesta – Objava v Uradnem listu zgolj v nekaterih uradnih jezikih

(člen 12 ES)

1.      Evropska skupnost je pravna skupnost, s Pogodbo pa je določen celovit sistem pravnih sredstev in postopkov, ki omogočajo Sodišču nadzor zakonitosti aktov institucij. Sistem iz Pogodbe omogoča vložitev neposredne tožbe zoper predpise vseh institucij, ki naj bi imeli pravne učinke. Iz tega izhaja splošno načelo, da je treba vsak akt organov Unije, kot je Ekonomsko-socialni odbor, s pravnimi učinki za tretje osebe podrediti sodnemu nadzoru.

Res je, da Ekonomsko-socialni odbor ni med institucijami, ki so navedene v členu 230 ES. Vendar organ, kot je odbor, lahko sprejme akte s pravnimi učinki do tretjih oseb, kot so razpisi prostih delovnih mest. Ti akti s tem, da se v njih opredeljujejo pogoji za dostop do zaposlitve, določajo, kdo so osebe, katerih prošnje bi bile lahko sprejete, in zato pomenijo akte, ki posegajo v položaj morebitnih kandidatov, katerih prošnje navedenih pogojev ne izpolnjujejo. V skupnosti, ki temelji na pravu, zato ne more biti sprejemljivo, da taki akti niso podrejeni sodnemu nadzoru.

Torej so akti, ki jih sprejme Ekonomsko-socialni odbor, kot so razpisi prostih delovnih mest, ki imajo pravne učinke do vseh kandidatov, katerih prošnje na podlagi zahtevanih pogojev ne bodo sprejete, izpodbojni akti.

(Glej točke od 30 do 33.)

2.      Uredba št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti, je bila sprejeta na podlagi člena 290 ES. Člen 6 te uredbe institucijam izrecno dovoljuje, da v svojem poslovniku določijo, kateri jeziki naj se uporabljajo v posebnih primerih, zaradi česar jim je treba priznati določeno operativno avtonomijo, katere namen je zagotovitev njihovega pravilnega delovanja. Ob teh pogojih so za izbiro jezika notranje komunikacije odgovorne institucije, pri čemer lahko vsaka od svojih uslužbencev ali tistih, ki to želijo postati, zahteva rabo izbranega jezika.

(Glej točki 41 in 55.)

3.      Členi 1, 4 in 5 Uredbe št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti, se ne uporabljajo za razmerja med institucijami ter njihovimi uradniki in uslužbenci ter kandidati, ki to hočejo postati, ker določajo le jezikovno ureditev, ki se uporablja med institucijami in državami članicami ali osebami, ki spadajo v pristojnost države članice. Enako velja za razmerja med organi, kot je Ekonomsko-socialni odbor, ter uradniki in drugimi uslužbenci Skupnosti.

(Glej točko 51.)

4.      Številnih sklicevanj v Pogodbi na uporabo jezikov v Evropski uniji ni mogoče šteti za izraz splošnega načela prava Skupnosti, ki vsakemu državljanu zagotavlja pravico, da bo vse, kar bi lahko vplivalo na njegove interese, v vseh okoliščinah sestavljeno v njegovem jeziku. Nobena določba niti načelo prava Skupnosti ne določa, da morajo biti razpisi prostih delovnih mest sistematično objavljeni v Uradnem listu Evropske unije v vseh uradnih jezikih.

(Glej točki 70 in 71.)

5.      Če se Ekonomsko-socialni odbor odloči, da bo v Uradnem listu Evropske unije objavil celotno besedilo razpisa prostega delovnega mesta za uslužbenca na vodstvenem delovnem mestu višje stopnje le v nekaterih jezikih, mora, da ne bi povzročil diskriminacije na podlagi jezika med kandidati, ki bi jih navedeni razpis morda zanimal, sprejeti ustrezne ukrepe, da vse navedene kandidate obvesti o obstoju zadevnega razpisa prostega delovnega mesta in o tem, v katerih izdajah je bil v celoti objavljen. Če je ta pogoj izpolnjen, objava razpisa prostega delovnega mesta v Uradnem listu samo v nekaterih jezikih ne more voditi do diskriminacije med različnimi kandidati, če ni sporno, da ti zadovoljivo znajo vsaj enega od teh jezikov, kar jim omogoča, da se učinkovito seznanijo z vsebino tega razpisa. Nasprotno pa bi lahko objava besedila razpisa prostega delovnega mesta v Uradnem listu le v nekaterih uradnih jezikih, čeprav bi svoje prošnje lahko oddajale tudi osebe, ki znajo le druge uradne jezike, ob neobstoju drugih ukrepov, ki bi tej kategoriji potencialnih kandidatov omogočali, da se učinkovito seznanijo z vsebino tega razpisa, vodila do diskriminacije v njihovo škodo. V takem primeru bi bili namreč zadevni kandidati v manj ugodnem položaju v primerjavi z drugimi kandidati, ker se ne bi mogli učinkovito seznaniti s kvalifikacijami, ki so zahtevane v razpisu prostega delovnega mesta, in pogoji ter postopkovnimi pravili za zaposlovanje. Takšna predhodna seznanitev je nujna za oddajo kar najboljše prošnje, s katero bi povečali svoje možnosti, da bodo na zadevno delovno mesto sprejeti.

(Glej točke 74, 75, 78, 79.)