Zadeva T‑345/12 R

Akzo Nobel NV in drugi

proti

Evropski komisiji

„Začasna odredba – Konkurenca – Objava odločbe, s katero je bila ugotovljena kršitev člena 81 ES – Zavrnitev prošnje za zaupno obravnavanje podatkov, ki so bili Komisiji posredovani ob uporabi njenega obvestila o prizanesljivosti – Predlog za izdajo začasnih odredb – Nujnost – Fumus boni juris – Tehtanje interesov“

Povzetek – Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 16. novembra 2012

1.      Začasna odredba – Pristojnost sodnika za začasne odredbe – Meje – Predlog, da se Komisiji vnaprej prepove sprejetje odločbe o odobritvi dostopa do dokumenta – Predlog, za katerega ni pristojen sodnik za začasne odredbe – Nedopustnost

(člena 278 in 279 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta. št. 1049/2001)

2.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – Fumus boni juris – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda – Kumulativnost – Tehtanje vseh zadevnih interesov – Vrstni red preizkusa in način preverjanja – Diskrecijska pravica sodnika za začasne odredbe

(členi 256(1), 278 in 279 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 104(2))

3.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Pogoji za izdajo – Tehtanje vseh zadevnih interesov – Odlog izvršitve odločbe Komisije, ki se nanaša na zaupno obravnavi informacij iz ene izmed njenih odločb – Potreba po ohranitvi polnega učinka odločbe Splošnega sodišča v okviru tožbe v glavni stvari

(člen 278 PDEU)

4.      Temeljne pravice – Spoštovanje zasebnega življenja – Pojem zasebnega življenja – Uporaba za podjetja – Obseg

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 7)

5.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda – Nevarnost resnega in nepopravljivega posega v temeljne pravice

(člena 278 in 279 PDEU)

6.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Pogoji za izdajo – Fumus boni juris – Prima facie preizkus razlogov tožbe v glavni stvari – Tožba zoper odločbo Komisije s katero je zavrnjena zaupna obravnava informacij iz ene izmed njenih odločb o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Razlogi, ki se nanašajo na zaupnost informacij, posredovanih na podlagi obvestila o prizanesljivosti – Razlogi, ki niso na prvi pogled neutemeljeni

(člena 278 in 339 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 7)

1.      Pristojnosti sodnika za začasne odredbe so omejene na sodni nadzor nad upravnimi akti, ki jih je Komisija že sprejela, in ne zajemajo presoje vprašanj, o katerih se ta institucija ni opredelila. Taka pristojnost bi namreč pomenila vnaprejšnje predpostavljanje vsebinskih razprav in izenačitev upravnega in sodnega postopka, kar je nezdružljivo s sistemom delitve pristojnosti med Komisijo in sodiščem Evropske unije. Sodnik za začasne odredbe torej Komisiji lahko prepreči da izvršuje svoja upravna pooblastila, preden ta ne sprejme dokončnega akta, katerega izvršitev želijo tožeče stranke preprečiti, le v izjemnih okoliščinah.

Zato je nedopusten predlog za izdajo začasne odredbe ki se nanaša na pridobitev odloga izvršitve bodoče odločbe Komisije s katero bi bil zavrnjen predlog za ohranitev zaupne obravnave odločbe Komisije v zvezi s postopkom izvajanja člena 81 ES, ker bi ta bodoča odločba na podlagi Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije omogočila dostop do celotnega besedila zadevne odločbe in na to, da se Komisiji naloži, naj ne odobri takega dostopa.

(Glej točki 17 in 18.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 19 do 22.)

3.      Tehtanje različnih prisotnih interesov za sodnika za začasne odredbe pomeni ugotovitev, ali interes stranke, ki predlaga izdajo začasne odredbe, za njeno izdajo prevlada nad interesom, ki ga predstavlja takojšnja uporaba spornega akta, tako da, natančneje, preizkusi, ali bi morebitna razglasitev ničnosti tega akta s strani sodišča, ki odloča o glavni stvari, omogočila vrnitev položaja, ki bi ga povzročila njegova takojšnja izvršitev, v prejšnje stanje in, obratno, ali bi odlog izvršitve tega akta lahko preprečeval njegov polni učinek v primeru, da bi bila tožba v glavni stvari zavrnjena.

Cilj postopka za izdajo začasne odredbe je namreč zagotovitev polnega učinka prihodnje meritorne odločitve tako da mora biti zadevna odločba začasna v smislu, da niti ne prejudicira smeri bodoče meritorne odločbe niti da zaradi nje slednja postane iluzorna s tem, da ji prva odvzame polni učinek.

Iz tega nujno sledi, da interes, ki ga brani stranka v postopku za izdajo začasne odredbe, ne zasluži varstva, če ta stranka sodniku za začasne odredbe predlaga sprejetje odločbe, ki bi imela, daleč od tega da bi bila popolnoma začasna, za posledico prejudiciranje smeri bodoče meritorne odločbe ali bi slednja zaradi nje postala iluzorna s tem, da bi ji odvzela polni učinek.

V zadevi v kateri mora Splošno sodišče v okviru spora o glavni stvari odločiti, ali je treba izpodbijano odločbo – s katero je Komisija zavrnila prošnjo tožeče stranke, da ne objavi spornih informacij – razglasiti za nično je očitno, da mora biti zato, da se ohrani polni učinek sodbe, s katero bi bila izpodbijana odločba razglašena za nično, tožeči stranki omogočeno, da prepreči, da Komisija nezakonito objavi sporne informacije.

Teh preudarkov ne omaje okoliščina, da tudi dejanska objava spornih informacij verjetno ne bi tožečim strankam odvzela pravnega interesa glede razglasitve ničnosti izpodbijane odločbe.

Zato nad interesom Komisije za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe prevlada interes tožeče stranke in to še toliko bolj, ker izdaja predlaganih začasnih odredb ne bi pomenila drugega, kot da se za omejeno obdobje ohrani status quo, ki obstaja več let.

(Glej točke od 24 do 29.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 32.)

5.      Ob upoštevanju pogoja nujnosti in odvisno od preizkusa obstoja fumus boni juris je treba predlagane začasne odredbe izdati, kadar bi lahko zaradi zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe prišlo do hudega in nepopravljivega posega v temeljne pravice tožeče stranke.

(Glej točko 33.)

6.      V postopku za izdajo začasne odredbe je pogoj fumus boni juris izpolnjen, kadar se vsaj eden izmed razlogov, ki jih v utemeljitev tožbe v glavni stvari navaja stranka, ki predlaga izdajo začasne odredbe, zdi na prvi pogled upošteven in, v vsakem primeru, ni neutemeljen, ker razkriva obstoj kompleksnih pravnih vprašanj, katerih rešitev ni vnaprej jasna in torej zasluži temeljito presojo, ki je ne opravi sodnik za začasne odredbe, ampak mora biti predmet postopka v glavni stvari, ali kadar razprava med strankami pokaže na obstoj pomembnega pravnega nesoglasja, katerega rešitev ni vnaprej jasna.

V okviru predloga za odlog izvršitve odločbe Komisije s katero je bil zavrnjen predlog tožeče stranke da ta institucija ne objavi zaupnih informacij iz ene izmed njenih odločb, je na prvi pogled podan fumus boni juris ker gre za zadevo, ki poraja kompleksna pravna vprašanja, ki jih na prvi pogled ni mogoče šteti za neupoštevna, temveč njihova rešitev zasluži poglobljeno obravnavo v okviru postopka v glavni stvari

Argumentacija predlagatelja namreč poraja pravno vprašanje o katerem se sodna praksa še ni izrekla in sicer ali izpodbijana odločba krši pravico tožečih strank do poklicne tajnosti, kot jo zagotavljajo člen 339 PDEU, člen 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah in člen 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj predvidena objava s strani Komisije vsebuje informacije, ki jih je tej instituciji tožeča stranka posredovale na podlagi obvestila o prizanesljivosti in ki zato po njihovem izvoru in bistvu predstavljajo zaupne informacije, ki morajo biti varovane pred objavo.

(Glej točke 34, 46 in 56.)