Zadeva T‑345/12
Akzo Nobel NV in drugi
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Upravni postopek – Evropski trg vodikovega peroksida in perborata – Objava sklepa o kršitvi člena 81 ES – Zavrnitev predloga za zaupno obravnavo informacij, ki so bile Komisiji posredovane ob uporabi njenega obvestila o prizanesljivosti – Obveznost obrazložitve – Zaupnost – Poklicna tajnost – Legitimno pričakovanje“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 28. januarja 2015
1. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Sklep pooblaščenca za zaslišanje, s katerim je bil v okviru postopka uporabe pravil o konkurenci zavrnjen predlog za zaupno obravnavo
(člen 81 ES; člen 296 PDEU; Sklep Komisije 2011/695, člen 8)
2. Akti institucij – Objava – Spoštovanje načela javnosti delovanja – Obseg – Možnost objave ali javnega dostopa do dokumentov ob neobstoju izrecne prepovedi v ta namen
(člen 1, drugi odstavek 2, PEU; člen 15 PDEU)
3. Konkurenca – Upravni postopek – Poklicna tajnost – Določitev informacij, ki so zajete s poklicno tajnostjo – Merila
(člen 81 ES; člen 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 28 in 30)
4. Konkurenca – Upravni postopek – Poklicna tajnost – Obseg – Različno obravnavanje imetnikov pravice do zaslišanja in javnosti na splošno
(člen 81 ES; člen 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 27(2) in 28(2))
5. Konkurenca – Upravni postopek – Poklicna tajnost – Določitev informacij, ki so zajete s poklicno tajnostjo – Merila – Razkritje, ki lahko povzroči resno škodo – Informacije, ki zajemajo opis sestavnih elementov kršitve pravil o konkurenci – Objava zadevnih informacij, s katero je olajšano ugotavljanje civilne odgovornosti zadevnih podjetij
(člen 81 ES; člen 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 28 in 30)
6. Konkurenca – Upravni postopek – Poklicna tajnost – Določitev informacij, ki so zajete s poklicno tajnostjo – Merila – Interesi, ki jim razkritje informacije lahko povzroči škodo, vredni zaščite – Tehtanje med splošnim interesom preglednosti dejavnosti Unije in zakonitimi interesi za nasprotovanje razkritju – Interes podjetja, da se ne razkrijejo nekatere informacije v zvezi z njegovim ravnanjem – Interes, nevreden posebne zaščite, glede podjetij, ki so sodelovala pri kršitvi pravil Unije o konkurenci
(člen 81 ES; člen 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 28 in 30)
7. Konkurenca – Upravni postopek – Poklicna tajnost – Določitev informacij, ki so zajete s poklicno tajnostjo – Tehtanje med splošnim interesom preglednosti dejavnosti Unije in zakonitimi interesi za nasprotovanje razkritju – Objava informacij, ki so bile Komisiji sporočene prostovoljno z namenom da bi bilo deležno programa prizanesljivosti – Tehtanje interesov, ki upravičujejo posredovanje informacij, in interesov, ki upravičujejo njihovo varstvo
(člen 81 ES; člen 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 30(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
8. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Objava informacij, ki jih je podjetje sporočilo Komisiji prostovoljno z namenom, da bi bilo deležno programa prizanesljivosti – Diskrecijska pravica Komisije – Obvestilo o prizanesljivosti – Samoomejitev njene diskrecijske pravice – Obseg – Prepoved objave informacij, vsebovanih v prošnjah za prizanesljivost – Neobstoj
(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 30; obvestili Komisije 2002/C 45/03 in 2006/C 298/11)
9. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Objava informacij, ki jih je podjetje sporočilo Komisiji prostovoljno z namenom, da bi bilo deležno programa prizanesljivosti – Diskrecijska pravica Komisije – Obseg – Sprememba prejšnje prakse – Kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj – Neobstoj
(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 30(2))
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 30 do 44.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 60.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 61 in 65.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 67 do 69.)
5. Da za informacije veljajo pogoji o varovanju poklicne tajnosti in so lahko varovane pred javnim razkritjem, mora biti ugotovljeno, da lahko razkritje teh informacij resno škodi osebi, ki jih da na voljo, ali tretjim.
Razkritje informacij, sestavljenih iz opisa dejstev, ki pomenijo kršitev člena 81 ES, lahko povzroči resno škodo podjetju, ki je sodelovalo pri tej kršitvi, če je na podlagi teh informacij fizičnim ali pravnim oseb, ki menijo, da so bile s kršitvijo prizadete, olajšano ugotavljanje civilne odgovornosti podjetja.
(Glej točke 73, 74 in 77.)
6. Da za informacije veljajo pogoji o varovanju poklicne tajnosti in so lahko varovane pred javnim razkritjem, morajo biti interesi, ki so z razkritjem informacij lahko prizadeti, objektivno vredni zaščite. Ta pogoj pomeni, da je treba pri presoji zaupnosti informacije tehtati med legitimnimi interesi, ki nasprotujejo njenemu razkritju, in splošnim interesom, ki zahteva, da dejavnosti institucij potekajo čim bolj javno.
S tega vidika interes podjetja, ki mu je Komisija naložila globo za kršitev konkurenčnega prava, da se podrobnosti kršitve, ki se mu očita, ne razkrijejo javnosti, ni vreden posebnega varstva, ob upoštevanju, na eni strani, interesa javnosti, da se kar najbolje seznani z razlogi vseh ravnanj Komisije, interesa gospodarskih subjektov, da izvejo, katera so ravnanja, za katera se lahko naložijo sankcije, in interesa oseb, ki so bile prizadete s kršitvijo, da se seznanijo s podrobnostmi, da bi lahko po potrebi proti sankcioniranim podjetjem uveljavljale svoje pravice, in, na drugi strani, možnosti tega podjetja, da ta sklep predloži v sodni nadzor.
(Glej točki 79 in 80.)
7. Na učinkovitost programov prizanesljivosti bi lahko vplivalo razkritje dokumentov, v okviru postopka prizanesljivosti, osebam, ki bi želele vložiti odškodninsko tožbo, tudi če bi nacionalni organi za varstvo konkurence ali Komisija prosilca za prizanesljivost v celoti ali delno oprostili globe, ki bi mu jo lahko naložili. Oseba, ki sodeluje pri kršitvi konkurenčnega prava, bi bila namreč zaradi možnosti takega razkritja odvrnjena od uporabe možnosti, ki jo nudijo taki programi prizanesljivosti, upoštevajoč predvsem dejstvo, da so lahko dokumenti, sporočeni Komisiji, oziroma izjave, ki jih tožeče stranke podajo pred Komisijo, samoinkriminatorni.
Vendar pa lahko pravica do pridobitve odškodnine za škodo, nastalo zaradi sporazumov ali ravnanj, ki bi lahko omejevali ali izkrivljali konkurenco, bistveno pripomore k ohranitvi učinkovite konkurence v Uniji in s tem prispeva k uresničevanju cilja javnega interesa.
Ob uporabi teh načel je Sodišče, ki odloča v postopku predhodnega odločanja – v okviru sporov glede zahtev podjetij, ki menijo, da so bila s kršitvijo konkurenčnega prava prizadeta, za dostop do preiskovalnih spisov, ki jih imajo nacionalni organi za konkurenco – pozvalo nacionalna sodišča, ki odločajo v teh sporih, da tehtajo interese, ki upravičujejo posredovanje informacij, ki so jih posredovali vlagatelji zahtev za prizanesljivost prostovoljno, in interese za varstvo teh informacij.
V zadevi, ki se ne nanaša na ugovor zoper zavrnitev dostopa do dokumentov v postopku v zvezi s konkurenco, temveč na Komisijino nameravano objavo nekaterih informacij, vsebovanih v dokumentih ali izjavah, ki so ji jih podjetja, vpletena v kršitev pravil o konkurenci, posredovala prostovoljno, z namenom, da bi bila deležna programa prizanesljivosti, in v kateri je bilo zatrjevano, da naj bi bil z objavo informacij, ki jih podjetja med preiskavo posredovala prostovoljno, v upanju, da bodo deležna programa prizanesljivosti, resno ogrožen cilj Komisijinih preiskav, ta zadnja trditev ne more biti podlaga za novo pravno pravilo, ki naj bi ga Komisija kršila le zato, ker naj bi z nameravano objavo informacij, posredovanih v okviru prizanesljivosti, lahko vplivala na izvajanje tega programa pri poznejših preiskavah.
Poleg tega zadevna trditev vključuje interes javnosti, da čim bolje pozna razloge za vsako ravnanje Komisije, interes gospodarskih subjektov, da vedo, za katero ravnanje so lahko sankcionirani, in, nazadnje, interes Komisije, da ohrani koristen učinek svojega programa prizanesljivosti. Ti interesi pa niso specifični za zadevna podjetja, tako da je le Komisija pristojna v konkretnem primeru tehtati učinkovitost programa prizanesljivosti, na eni strani, ter interes javnosti in gospodarskih subjektov, da so obveščeni o vsebini njenega sklepa in da ravnajo v smislu varovanja svojih pravic, na drugi strani.
Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s trditvijo, da informacije, glede katerih so podjetja zahtevala zaupno obravnavo, pravzaprav niso bistvene za razumevanje izreka sklepa Komisije o ugotovitvi kršitve konkurenčnega prava in zato ne spadajo v okvir obveznosti objave, ki je naložena Komisiji s členom 30(2) Uredbe št. 1/2003. Posledično člen ne želi omejevati svobode Komisije, da prostovoljno objavi različico svojega sklepa v večjem obsegu, kot je potrebno, in da vanjo vključi tudi informacije, katerih objava ni potrebna, če njihovo razkritje ni nezdružljivo z varstvom poklicne tajnosti.
(Glej točke od 83 do 85 in od 87 do 90.)
8. Komisija se s tem, da sprejme pravila ravnanja, kot so ta iz obvestil imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah, in da z njihovo objavo razglasi, da jih bo v prihodnje uporabljala v primerih, na katere se nanašajo, sama omejuje pri izvrševanju svojega diskrecijske pravice in od teh pravil brez utemeljitve ne more odstopiti, ne da bi bila, glede na okoliščine primera, sankcionirana na podlagi kršitve splošnih pravnih načel, kot sta enako obravnavanje in varstvo legitimnih pričakovanj. Vendar iz teh pravil ne izhaja prepoved, da Komisija v nobenem primeru ne sme objaviti informacij, ki jih vsebujejo prošnje za prizanesljivost, ali izjav, podanih v okviru programa prizanesljivosti. Različne zaveze iz navedenih obvestil se nanašajo le na razkritje dokumentov, ki so ji jih prostovoljno sporočila podjetja, da bi bila deležna programa prizanesljivosti, in izjav istih podjetij v tem okviru.
(Glej točke 104, 106 in 108.)
9. Čeprav načelo varstva legitimnih pričakovanj spada med temeljna načela Unije, gospodarski subjekti ne morejo imeti legitimnega pričakovanja glede ohranitve sedanjega položaja, ki ga lahko institucije Unije na podlagi svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku spremenijo.
S tega vidika podjetja podjetje, ki je sodelovalo pri kršitvi pravil Unije o konkurenci, ne more izpeljati legitimnega pričakovanja iz ohranitve prejšnje prakse Komisije, v skladu s katero se informacije, ki so jih podjetja Komisiji razkrila prostovoljno v okviru prošenj za prizanesljivost in glede katerih so zahtevala zaupno obravnavo, niso razkrile.
Komisija ima namreč široko polje proste presoje pri tem, ali bo te informacije objavila. Člen 30(2) Uredbe št. 1/2003 omejuje obveznost objave s strani Komisije na to, da objavi imena strank in glavno vsebino sklepov, navedenih v odstavku 1 te določbe, z namenom olajšati nalogo Komisije, da javnost obvesti o obstoju in vsebini teh sklepov, upoštevajoč med drugim jezikovne zahteve, povezane z objavo v Uradnem listu Evropske unije. Ta določba pa ne omejuje možnosti Komisije, da, ob spoštovanju poslovnih skrivnosti, objavi celotna besedila svojih sklepov ali vsaj njihovo podrobno različico, če presodi, da je to ustrezno, in ji viri to dopuščajo.
Čeprav torej za Komisijo velja splošna obveznost objavljanja zgolj nezaupnih različic sklepov, člena 30(2) Uredbe št. 1/2003, da bi se zagotovilo spoštovanje te obveznosti, ni treba razlagati tako, da naj bi naslovnikom sklepov, sprejetih na podlagi členov od 7 do 10, ter 23 in 24 navedene uredbe, dajal posebno pravico, ki bi jim omogočala, da nasprotujejo temu, da Komisija v Uradnem listu, in glede na okoliščine primera tudi na spletni strani te institucije, objavi informacije, ki, čeprav niso zaupne, niso bistvene za razumevanje izreka teh sklepov. Namen člena 30 Uredbe št. 1/2003 ni omejevati svobodo Komisije, da prostovoljno objavi različico sklepa v večjem obsegu, kot je minimalno potrebno, in da vanjo vključi tudi informacije, katerih objava ni potrebna, če njihovo razkritje ni nezdružljivo z varstvom poklicne tajnosti.
(Glej točke 120 in od 122 do 124.)