Združene zadeve T‑50/06 RENV, T‑56/06 RENV, T‑60/06 RENV, T‑62/06 RENV in T‑69/06 RENV

Irska in drugi

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Direktiva 92/81/EGS – Trošarine na mineralna olja – Mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminija – Oprostitev plačila trošarine – Združljivost oprostitve z odločbo Sveta o odobritvi v skladu s členom 8(4) Direktive 92/81 – Domneva zakonitosti aktov Unije – Pravna varnost – Dobro upravljanje“

Povzetek sodbe

1.      Pravo Unije – Načela – Pravna varnost – Pogoji in meje – Zahteva po izogibanju nedoslednosti ob izvrševanju različnih določb prava Unije

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja obstoja morebitnega izkrivljanja konkurence – Odnos med pravili na področju uskladitve nacionalnih davčnih zakonodaj in pravili na področju državnih pomoči

(členi od 87 ES do 89 ES in 93 ES; Direktiva Sveta 92/81, člen 8(4))

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev ugodnosti, ki se jih pripiše državi –Oprostitev trošarine, ki jo odobri Svet na predlog Komisije v skladu z Direktivo 92/81 – Ugodnost, ki se pripiše Uniji – Izključitev

(člen 87(1) ES; Direktiva Sveta 92/81, člen 8(4))

1.      Namen načela pravne varnosti je zagotoviti predvidljivost pravnih situacij in pravnih razmerij, ki spadajo na področje uporabe prava Unije. Zato je pomembno, da institucije Unije spoštujejo nedotakljivost aktov, ki so jih sprejele in ki vplivajo na pravni in dejanski položaj pravnih subjektov, tako da lahko te akte spremenijo le ob upoštevanju pravil o pristojnosti in postopkovnih pravil. Kršitve načela pravne varnosti pa ni mogoče uspešno uveljavljati, če pravni subjekt, na katerega dejanski in pravni položaj je vplival zadevni akt, ni spoštoval v njem določenih pogojev. Spoštovanje načela pravne varnosti zahteva tudi, da se institucije Unije načeloma izogibajo nedoslednostim, do katerih lahko pride ob izvrševanju različnih določb prava Unije, zlasti v primeru, ko se s temi določbami sledi istemu cilju, kot je neizkrivljena konkurenca na skupnem trgu.

(Glej točko 62.)

2.      Pravila na področju uskladitve nacionalnih davčnih zakonodaj, vključno s tistimi, ki se nanašajo na trošarine, navedena v členu 93 ES in v Direktivi 92/81, ter pravila o državnih pomočeh, določena v členih od 87 ES do 89 ES, imajo isti cilj, in sicer spodbujanje pravilnega delovanja notranjega trga s tem, da so usmerjena zlasti zoper izkrivljanje konkurence. V zvezi z njihovim skupnim ciljem je treba v okviru doslednega izvajanja teh različnih pravil šteti, da ima pojem izkrivljanje konkurence enak obseg in pomen na področju uskladitve nacionalnih davčnih zakonodaj in področju državnih pomoči. Poleg tega so institucije Unije, in sicer Komisija, ki predlaga, in Svet, ki odloča, na podlagi pravil na področju usklajevanja nacionalnih davčnih zakonodaj, zlasti tistih, ki se nanašajo na trošarine, navedenih v členu 93 ES in Direktivi 92/81, izrecno odgovorne za presojo obstoja morebitnega izkrivljanja konkurence, da bi lahko državi članici odobrile uporabo ali nadaljnjo uporabo oprostitve usklajene trošarine na podlagi člena 8(4) Direktive 92/81, ali obstoja morebitne nelojalne konkurence ali izkrivljanja delovanja notranjega trga, zaradi česar bi bila v skladu s členom 8(5) Direktive 92/81 upravičena ponovna preučitev že dodeljene odobritve na podlagi člena 8(4) te direktive. Komisija mora v primeru negativne presoje v zvezi s tem predlagati Svetu, naj ne odobri oprostitve ali naj glede na okoliščine primera odpravi ali spremeni že dodeljeno odobritev oprostitve. Če Svet v zvezi s tem presodi drugače, lahko Komisija uporabi pooblastila, ki jih ima na podlagi člena 230 ES, in pri Sodišču Unije vloži ničnostno tožbo zoper odločbo Sveta o odobritvi oprostitve ali o ohranitvi že zagotovljene odobritve oprostitve, da bi objektivno preverilo, ali ni podano kakršno koli izkrivljanje konkurence, nelojalna konkurenca ali izkrivljanje delovanja notranjega trga. Dokler velja odobritev Sveta, Komisija ne more enostavno odločiti, da so oprostitve, ki so jih odobrile države članice, ukrepi, ki bi ji morali biti priglašeni v okviru nadzora državnih pomoči, ker samo dejstvo, da je Svet dal odobritev, pomeni, da je izključil vsako izkrivljanje konkurence, brez izkrivljanja pa ne more iti za pomoč, prepovedano s Pogodbo.

(Glej točke 72 in od 84 do 110.)

3.      Za opredelitev ugodnosti kot pomoči v smislu člena 87(1) ES je med drugim potrebno, da se jih pripiše samostojni in enostranski odločbi zadevnih držav članic.

To ni tako pri oprostitvah trošarin, ki jih odobrijo določene države članice, pri čemer se opirajo na odločbe Sveta o odobritvi, izdane na predlog Komisije v skladu z Direktivo 92/81 o uskladitvi trošarinskih struktur za mineralna olja, ob spoštovanju vseh pogojev, določenih v njih. Navedene ugodnosti je treba pripisati Uniji, ki je s posredovanjem ene od svojih institucij zadevnim državam članicam dovolila, da še naprej uporabljajo sporne oprostitve, med drugim zato, ker te oprostitve ne povzročijo izkrivljanj konkurence.

Iz tega sledi, da Komisija, dokler so odločbe Sveta o odobritvi veljale in jih Svet ni spremenil niti jih sodišče Unije ni razglasilo za nične, ni mogla niti z izvajanjem skoraj izključnih pooblastil, ki jih ima na podlagi členov 87 ES in 88 ES, navedenih oprostitev opredeliti za državne pomoči v smislu člena 87(1) ES. Poleg tega, ker postopkovne obveznosti, navedene v členu 88 ES, izhajajo iz opredelitve zadevnih ukrepov za državne pomoči v smislu člena 87(1) ES, Komisija zadevnim državam članicam ni mogla očitati, da ji niso priglasile spornih oprostitev, ki so jim bile zagotovljene na podlagi odločb Sveta o odobritvi in ob spoštovanju pogojev, določenih v njih.

(Glej točke 74, 98 in 99.)