V zadevah od T‑639/15 do T‑666/15 in T‑94/16,

Maria Psara in drugi

proti

Evropskemu parlamentu

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Evropski parlament – Izdatki poslancev Parlamenta iz naslova njihovih nadomestil – Zavrnitev dostopa – Neobstoječi dokumenti – Osebni podatki – Uredba (ES) št. 45/2001 – Potreba po prenosu podatkov – Konkreten in posamičen preizkus – Delni dostop – Prevelika upravna obremenitev – Obveznost obrazložitve“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti razširjeni senat) z dne 25. septembra 2018

1.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Zavrnitev dostopa do dokumenta, ker ne obstaja ali ker ga zadevna institucija nima – Zahteva za dostop do listin o izdatkih poslancev Evropskega parlamenta za nadomestila za splošne stroške – Dokumenti, ki jih ne hrani Parlament

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001; sklep predsedstva Evropskega parlamenta z dne 19. maja in 9. julija 2008, člena 25 in 26)

2.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Omejitve načela dostopa do dokumentov – Obstoj dokumentov, ki so predmet prošnje za dostop – Domneva neobstoja, ki se opira na tozadevno izjavo zadevne institucije – Domneva, ki se lahko izpodbija na podlagi upoštevnih in skladnih dokazil

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001)

3.      Institucije Evropske unije – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba št. 45/2001 – Pojem osebnih podatkov – Listine glede nadomestil in stroškov, izplačanih članom Evropskega parlamenta – Vključitev – Navezovanje osebnih podatkov na druge informacije javnega značaja – Nevplivanje

(Uredba št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 2(a))

4.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo zasebnosti in integritete posameznika – Obseg – Obveznost presoje v skladu z zakonodajo Unije o varstvu osebnih podatkov – Popolna uporaba določb Uredbe št. 45/2001 za vsako prošnjo za dostop do dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke

(Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001 in št. 1049/2001, člen 4(1)(b))

5.      Institucije Evropske unije – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba št. 45/2001 – Prošnja za dostop do osebnih podatkov – Obveznost dokazati potrebo po prenosu navedenih podatkov – Obseg – Preverjanje s strani zadevne institucije – Merila presoje – Sklicevanje prosilca na cilje, oblikovane na splošno in glede preglednosti – Zavrnitev

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001, člen 8(b), in št. 1049/2001, člen 4(1)(b))

6.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Zavrnitev dostopa – Obveznost institucije, da opravi konkreten in posamičen preizkus dokumentov – Možnost opreti se na splošne domneve, ki veljajo za nekatere vrste dokumentov – Meje

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4)

7.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Obveznost odobritve delnega dostopa do podatkov, za katere izjeme ne veljajo – Izključitev obveznosti v primeru prevelike upravne obremenitve – Prikritje osebnih podatkov v več kot štirih milijonov dokumentov – Zavrnitev delnega dostopa – Dopustnost

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(6))

8.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Zavrnitev dostopa – Obveznost obrazložitve – Obseg – Nujnost odgovoriti na vse trditve, navedene v sklepu o potrdilni prošnji za dostop – Neobstoj

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4)

1.      Pravica javnosti do dostopa do dokumentov zagotovljena z Uredbo št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, se nanaša zgolj na dokumente institucij, ki jih dejansko imajo, ker ta pravica ne sme zajemati dokumentov, ki niso v lasti institucije ali ki ne obstajajo.

Kar zadeva prošnjo za dostop do listin, v katerih je natančno opredeljeno, kako in kdaj so poslanci Parlamenta vsake od držav članic v različnih obdobjih porabili svoja nadomestila za splošne stroške, je iz členov 25 in 26 Sklepa predsedstva Evropskega parlamenta o izvedbenih ukrepih v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta razvidno, da ti prejemajo mesečno pavšalno nadomestilo, ki je poleg tega znano javnosti, in sicer na podlagi enotne vloge, ki jo vložijo na začetku svojega mandata. Vendar glede na to, da so nadomestila za splošne stroške pavšalna, Parlament ne razpolaga z nobeno listino, v kateri bi bilo vsebinsko ali časovno natančno opredeljeno, kako njegovi poslanci ta nadomestila porabijo. Zato Evropski parlament nima zadevnih podatkov in zato ne more razkriti zaprošenih dokumentov iz tega naslova.

(Glej točke 27 in od 29 do 31.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 33 do 35.)

3.      Gre za dokumente, ki vsebujejo informacije o določenih fizičnih osebah v smislu člena 2(a) Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, za dokumente, ki jih ima Parlament, v zvezi z nadomestili za potne stroške in dnevnice, v katerih je – že zaradi izplačila teh nadomestil – nujno določen vsak zadevni poslanec Parlamenta. Enako velja za dokumente, ki jih ima Parlament, v zvezi s stroški za parlamentarno pomoč, v katerih so – že zaradi izplačila teh nadomestil – nujno določeni vsak zadevni poslanec Parlamenta in upravičenci do teh nadomestil.

V zvezi s tem ni mogoče razlikovati med zadevnimi podatki, ki spadajo v zasebno ali javno sfero, saj se pojma osebnih podatkov v smislu člena 2(a) Uredbe št. 45/2001, in podatkov o zasebnem življenju ne prekrivata. Vprašanje, ali nevarnost posega v zakonite interese poslancev Parlamenta obstaja, ne more vplivati na opredelitev zadevnih osebnih podatkov. Poleg tega to, da so osebni podatki zadevnih oseb tesno povezani z javnimi podatki o teh osebah, zlasti ker so zabeleženi na spletnem mestu Parlamenta, pri čemer gre zlasti za imena članov Parlamenta, nikakor ne pomeni, da so ti podatki izgubili naravo osebnih podatkov v smislu navedene določbe. Povedano drugače, tega, da se zadevni podatki opredelijo kot osebni podatki, ni mogoče izključiti zgolj zato, ker so ti podatki povezani z drugimi podatki, ki so javni, in to ne glede na vprašanje, ali bi razkritje teh podatkov škodilo zakonitim interesom zadevnih oseb.

(Glej točke od 46 do 48 in od 50 do 53.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 65 in 66.)

5.      V okviru sklepov, s katerimi institucija zavrne prošnjo za dostop do informacij, ki vsebujejo osebne podatke, ker zanje velja izjema iz člena 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki se nanaša na varstvo zasebnosti in integritete posameznika, se lahko ti podatki posredujejo samo, če njihov prejemnik dokaže potrebo po prenosu podatkov in če ni razloga za domnevo, da bi se s tem posegom lahko poseglo v zakonite interese zadevnega posameznika v skladu s členom 8(b) Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, ki jih morajo institucije upoštevati, ko odločajo o prošnji za dostop do dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke.

Iz besedila člena 8(b) Uredba št. 45/2001 je tako razvidno, da je v skladu z njim pogoj za prenos osebnih podatkov izpolnitev dveh kumulativnih pogojev. V tem okviru mora najprej tisti, ki zaprosi za tak prenos, dokazati potrebo po njem. Če je ta dokazana, mora zadevna institucija preveriti, ali obstaja kakršen koli razlog za domnevo, da se lahko z zadevnim prenosom poseže v zakonite interese zadevne osebe. Z navedeno določbo se od zaprošene institucije tako zahteva, da najprej opravi presojo o potrebi – torej o sorazmernosti – prenosa osebnih podatkov glede na cilj, ki mu sledi prosilec, pri čemer mora prosilec za izpolnitev pogoja glede potrebe iz člena 8(b) Uredbe št. 45/2001, ki se razlaga ozko, dokazati, da je prenos osebnih podatkov najprimernejši ukrep med vsemi ukrepi, s katerimi je mogoče doseči cilj, ki mu sledi prosilec, in da je glede na ta cilj sorazmeren, kar prosilca zavezuje k predložitvi izrecnih in legitimnih utemeljitev v zvezi s tem.

V zvezi s tem, kadar se za dokaz potrebe po prenosu zadevnih podatkov navajajo različni cilji, kot je zagotoviti pravico javnosti do obveščenosti in preglednosti, ki so oblikovani preveč široko in splošno, zadevni instituciji ni mogoče očitati, da na podlagi takih ciljev ni štela, da je bila potreba po prenosu teh osebnih podatkov implicitno dokazana. V primeru drugačne presoje bi institucija morala na podlagi splošnih preudarkov, ki se nanašajo na javni interes za razkritje osebnih podatkov, načeloma šteti, da je bila potreba po prenosu teh dokazov implicitno dokazana. Poleg tega želja po sprožitvi javne razprave ne zadošča za dokaz potrebe po prenosu osebnih podatkov, saj se ta trditev nanaša le na cilj prošnje za dostop. Ni mogoče določiti, da ima cilj preglednosti samodejno prednost pred pravico do varstva osebnih podatkov.

(Glej točke od 69 do 76, 90 in 91.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 102 do 105.)

7.      Vsekakor ni mogoče resno izpodbijati tega, da bi zakritje vseh osebnih podatkov v več kot štiri milijonih dokumentov pomenilo preveliko upravno obremenitev, s katero je mogoče upravičiti zavrnitev delnega dostopa do zadevnih dokumentov na podlagi člena 4(6) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

(Glej točki 127 in 129.)

8.      Glede sklepa o zavrnitvi dostopa do dokumentov zadevni instituciji ni mogoče očitati, da je kršila obveznost obrazložitve, ker ta institucija v tem sklepu ni odgovorila na vse trditve, ki jih je prosilec navedel v potrdilni prošnji za dostop. Obveznost obrazložitve namreč ne pomeni, da mora zadevna institucija odgovoriti na vsako trditev, navedeno med postopkom pred sprejetjem končne odločbe.

(Glej točki 133 in 134.)