SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (drugi senat)
z dne 12. septembra 2007(1)
„EKUJS – Jamstveni oddelek – Odhodki, izključeni iz financiranja Skupnosti – Poljščine – Olivno olje – Finančna revizija – 24-mesečni rok“
V zadevi T-243/05,
Helenska republika, ki jo zastopata G. Kanellopoulos in E. Svolopoulou, zastopnika,
tožeča stranka,
proti
Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopata H. Tserepa-Lacombe in L. Visaggio, zastopnika, skupaj z N. Korogiannakisom, odvetnik,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2005/354/ES z dne 29. aprila 2005 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) iz financiranja Skupnosti (UL L 112, str. 14) v delu, kjer izključuje določene odhodke Helenske republike v sektorjih poljščin in olivnega olja, kot tudi na področju finančne revizije;
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (drugi senat),
v sestavi J. Pirrung, predsednik, N. J. Forwood in S. Papasavvas, sodnika,
sodna tajnica: C. Kantza, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 20. marca 2007
izreka naslednjo
Sodbo
Pravni okvir
1 Uredba Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 94, str. 13), kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1287/95 (UL L 125, str. 1), je uvedla splošna pravila za financiranje skupne kmetijske politike. Uredba Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 160, str 103) je nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 729/70 in se uporablja za odhodke, ki so bili izvedeni po 1. januarju 2000.
2 V skladu s členoma 1(2)(b) in 3(1) Uredbe št. 729/70 ter členoma 1(2)(b) in 2(2) Uredbe št. 1258/1999 jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) financira intervencije za stabilizacijo kmetijskih trgov, ki se izvajajo skladno s predpisi Skupnosti v okviru skupne ureditve kmetijskih trgov.
3 V skladu s členom 5(2)(c) Uredbe št. 729/70 in členom 7(4) Uredbe št. 1258/99 Komisija odloči, katerih odhodkov Skupnost ne bo več financirala, če ugotovi, da odhodki niso bili izvedeni skladno s predpisi Skupnosti. Pri vrednotenju zneskov, ki naj se izločijo, Komisija upošteva vrsto in resnost kršitve ter finančno izgubo, ki jo utrpi Evropska skupnost.
4 Člen 5(2)(c), peta alinea, Uredbe št. 729/70 določa, da „[s]e zavrnitev financiranja ne sme nanašati na odhodke, ki se izvedejo prej kot 24 mesecev pred pisnim obvestilom Komisije zadevni državi članici o rezultatih [p]reverjanj [Komisije]“. Člen 7(4), peta alinea, Uredbe št. 1258/1999 vsebuje enako določbo.
5 Podrobna pravila postopka za potrditev obračuna jamstvenega oddelka EKUJS ostajajo določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1663/95 z dne 7. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 v zvezi s postopkom za potrditev obračuna jamstvenega oddelka EKUJS (UL L 158, str. 6), kot je bila spremenjena predvsem z Uredbo Komisije (ES) št. 2245/1999 z dne 22. oktobra 1999 (UL L 273, str. 5).
6 Člen 8(1) Uredbe št. 1663/95 določa:
„Če Komisija na podlagi poizvedbe oceni, da izdatki niso bili izvršeni v skladu s pravili Skupnosti, o rezultatih svojih pregledov obvesti zadevno državo članico in navede korektivne ukrepe, ki naj se sprejmejo za zagotovitev prihodnje skladnosti.
Sporočilo se sklicuje na to uredbo. Država članica odgovori v dveh mesecih in Komisija lahko temu primerno spremeni svoje stališče. V upravičenih primerih se lahko Komisija strinja, da se podaljša rok za odgovor.
Po izteku obdobja, dovoljenega za odgovor, Komisija povabi državo članico na dvostransko razpravo in obe stranki si prizadevata dogovoriti o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in o oceni resnosti kršitve in finančne izgube Skupnosti. Po razpravi in izteku katerega koli roka po razpravi, ki ga določi Komisija, po posvetovanju z državami članicami za zagotovitev nadaljnjih informacij ali, če država članica ne sprejme povabila na srečanje pred rokom, ki ga določi Komisija, po izteku roka Komisija uradno sporoči državi članici svoje ugotovitve, sklicujoč se na Odločbo Sveta 94/442/ES. Brez poseganja v četrti pododstavek tega odstavka to sporočilo vključuje oceno katerega koli izdatka, ki ga namerava Komisija izključiti v skladu s členom 5(2)(c) Uredbe […] št. 729/70.
Država članica čim prej obvesti Komisijo o korektivnih ukrepih, sprejetih za zagotovitev skladnosti s predpisi Skupnosti, in o datumu začetka njihove veljavnosti. Kjer je to ustrezno, Komisija sprejme enega ali več sklepov v skladu s členom 5(2)(c) Uredbe […] št. 729/70 do datuma začetka veljavnosti korektivnih ukrepov, zato da bi izključili izdatke, ki so neskladni s predpisi Skupnosti.“
7 Smernice za uporabo pavšalnih popravkov so bile določene v dokumentu Komisije št. VI/5330/97 z dne 23. decembra 1997, z naslovom „Smernice v zvezi z izračunom finančnih posledic ob pripravi odločbe o potrditvi obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS“, (v nadaljevanju: dokument št. VI/5330/97). Če informacije, na podlagi poizvedbe, ne dopuščajo ocene izgub za Skupnost, se lahko določi pavšalni popravek, na podlagi ekstrapolacije teh izgub s pomočjo statističnih metod ali s sklicevanjem na druge preverljive podatke. Stopnja uporabljenega popravka na splošno znaša 2 %, 5 %, 10 % ali 25 % prijavljenih odhodkov glede na obseg tveganja izgube.
Dejansko stanje
8 Z Odločbo 2005/354/ES z dne 29. aprila 2005 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) iz financiranja Skupnosti (UL L 112, str. 14, v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je Komisija glede Helenske republike iz financiranja Skupnosti izključila znesek 26.437.135,76 eura v sektorjih poljščin in olivnega olja, kot tudi na področju finančne revizije za finančna leta od 1996 do 1998, 2001 in 2002.
9 Razlogi za finančne popravke, ki jih je izvedla Komisija, so bili na podlagi člena 5(2)(c) Uredbe (EGS) št. 729/70 in člena 7(4) Uredbe (ES) št. 1258/1999 povzeti v zbirnem poročilu AGRI-64241-2004 z dne 31. oktobra 2004 o rezultatih nadzora v postopku potrditve obračuna jamstvenega oddelka EKUJS glede izvoznih nadomestil, sadja in zelenjave, mlečnih proizvodov, javnega skladiščenja, premij za živali, poljščin, olivnega olja in maščob, razvoja podeželja in zamud pri plačilih (v nadaljevanju: zbirno poročilo).
10 Tožba se nanaša na tri vrste popravkov:
– pavšalni popravek v višini 5 % , ki znaša 25.361.283 eurov za finančno leto 2002, glede poljščin zaradi nezadostnega zagotovila, da so zahtevki redni;
– posebni popravek v skupnem znesku 200.146,68 eura glede olivnega olja zaradi zamud pri umiku odobritev in naložitve kazni glede kakovosti za finančna leta od 1996 do 1998;
– posebni popravek v znesku 488.788,96 eura zaradi nespoštovanja rokov plačil (finančna revizija) za finančno leto 2001, ki je razčlenjen na 455.070,44 eura glede pomoči za grašico in na 33.718,52 eura glede pomoči na hektar za riž.
Postopek in predlogi strank
11 Helenska republika je v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 30. junija 2000 vložila to tožbo.
12 Helenska republika Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– razglasi za nično ali, podredno, spremeni izpodbijano odločbo;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
13 Komisija Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– Helenski republiki naloži plačilo stroškov.
Utemeljenost tožbe
14 Tožba se nanaša na tri intervencije, ki jih je financiral EKUJS, in sicer tiste, ki zadevajo poljščine, olivno olje in finančno revizijo. Sodišče bo glede na različnost teh treh intervencij v tem vrstnem redu obravnavalo utemeljenost tožbenih razlogov, ki jih je podala Helenska republika.
Poljščine
Skupnostna ureditev
15 Uredba Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega upravnega in nadzornega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL L 355, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1593/2000 z dne 17. julija 2000 (UL L 182, str. 4), določa, da vsaka država vzpostavi sistem (v nadaljevanju IAKS), ki se uporablja predvsem za sistem podpor za proizvajalce nekaterih poljščin.
16 V skladu s členom 1(1)(a) Uredbe št. 3508/92 se IAKS med drugim uporablja tudi za pomoči, ki jih določa Uredba Sveta (EGS) št. 1765/92 z dne 30. junija 1992 o uvedbi sistema podpore za proizvajalce nekaterih poljščin (UL L 181, str. 12), ki je bila s 1. julijem 2000 nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 1251/1999 z dne 17. maja 1999 o uvedbi sistema podpore za pridelovalce določenih poljščin (UL L 160, str. 1).
17 Člen 2 Uredbe št. 3508/92 določa:
„[IAKS] vključuje naslednje elemente:
(a) računalniško zbirko podatkov;
(b) identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine;
(c) sistem za označevanje in registracijo živali;
(d) zahtevke za pomoč;
(e) integrirani nadzorni sistem.“
18 Člen 7 Uredbe št. 3508/92 določa, da IAKS „zajema vse predložene zahtevke za pomoč, zlasti glede upravnega nadzora, nadzora na kraju samem in preverjanja z daljinskim zaznavanjem z uporabo letalskih ali satelitskih posnetkov, če je to primerno“.
19 Člen 8 Uredbe št. 3508/92 določa:
„1. Države članice opravljajo upravni nadzor zahtevkov za pomoč.
2. Upravni nadzor se dopolni z nadzorom na kraju samem na vzorcu izbranih kmetijskih gospodarstev. Za vse te nadzore izdelajo države članice načrt vzorčenja.
3. Vsaka država članica imenuje organ, ki je odgovoren za koordinacijo nadzorov, predvidenih s to uredbo.
4. Nacionalni organi lahko pod pogoji, ki jih je treba določiti, uporabljajo daljinsko zaznavanje za določanje površin enot rabe ali poljin za identifikacijo vrst kmetijskih rastlin in preverjanje njihovega stanja.
[…]“
20 Člen 13(1) Uredbe št. 3508/92, kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2466/96 z dne 17. decembra 1996 (UL L 335, str. 1), določa, da se IAKS uporablja od 1. februarja 1993 dalje za zahtevke za pomoč, alfanumerični sistem identifikacije in registracije govedi in integrirani nadzorni sistem, ki zadeva člen 7, ter najpozneje od 1. januarja 1997 dalje za druge elemente iz člena 2.
21 Podrobna pravila uporabe IAKS so bila za finančna leta, upoštevna v izpodbijani odločbi, določena z Uredbo Komisije (EGS) št. 3887/92 z dne 23. decembra 1992 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega administrativnega in nadzornega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL L 391, str. 36), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2801/1999 z dne 21. decembra 1999 (UL L 340, str. 29).
22 Člena 6 in 7 Uredbe št. 3887/92 določata podrobna pravila postopkov nadzora, ki ga izvajajo organi držav članic.
Zbirno poročilo
23 Službe Komisije so od 6. do 9. avgusta 2001 in od 15. do 17. aprila 2002 v Grčiji opravile preglede o vzpostavitvi instrumentov, potrebnih za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti plačil v sektorju poljščin.
24 Iz točke B.7.1.1 zbirnega poročila izhaja, da Grčija za leto žetve 2001 ni vzpostavila IAKS niti postopka akreditacije, na podlagi katerega je bil minister za kmetijstvo zaprošen, da od 16. oktobra 1995 izvede vse potrebne nadzore pred izvršitvijo plačil upravičencem. Komisija navaja, da je plačilna agencija (Gedidagep) medtem nadaljevala s temi plačili, ne da bi razpolagala z dokazi o predhodnih preverjanjih zahtevkov s strani drugih služb, zlasti nekaterih prefektur.
25 Glede uporabe IAKS je v isti točki zbirnega poročila poudarjeno, da identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine (v nadaljevanju: identifikacijski sistem) (glej točko 17 zgoraj), ki bi moral biti vzpostavljen 1. januarja 1997 (glej točko 20 zgoraj), v letu 2003 še ni bil vzpostavljen in da je bilo v identifikacijskem sistemu z referenčnimi parcelami na podlagi letalskih posnetkov identificiranih le 67,5 % površin s poljščinami in površin pašnikov. Zato je bil po mnenju Komisije pomemben del zemljišč, ki predstavlja 28,2 % zadevnih površin, identificiran z neustreznimi materiali, medtem ko 4,3 % površin sploh ni bilo identificiranih.
26 Iz zbirnega poročila izhaja, da nadzori, izvedeni na kraju samem, niso bili dovolj kakovostni, poleg tega so se nanašali na zelo majhen vzorec zahtevkov za pomoč in zato niso zadostovali za zagotavljanje ustreznega preverjanja upravičenosti v 100 % primerov ali za preprečevanje neobičajnega kumuliranja pomoči. Da bi bili klasični pregledi učinkoviti, morajo biti izvedeni pred žetvijo ali malo po njej. Ker je bil večji del kultur požet med koncem maja in začetkom julija, Komisija navaja, da grški organi za leto 2001 niso mogli zagotoviti spoštovanja pogojev za dodelitev pomoči, ker je bilo 28 % klasičnih pregledov izvedenih po 31. avgustu. Po mnenju Komisije je ta okoliščina posebej pomembna za trdo pšenico, ki se žanje julija in predstavlja od 40 do 50 % grških površin poljščin. Komisija se v zbirnem poročilu prav tako sklicuje na pomanjkljivosti glede kakovosti nadzorov z daljinskim zaznavanjem (zamuda pri sklepanju pogodb ter tudi pri spremljanju z obiski in glede sporočanja rezultatov organom javne uprave, starost fotografij, nespoštovanje priporočil v zvezi s tehničnimi odstopanji).
27 Glede postopka akreditacije Komisija navaja nezadovoljiv položaj v prefekturah, posebej glede organiziranosti zaposlenih, izvrševanja nadzorov in tudi nalog, ki jih prevzemajo sindikalne organizacije kmetov.
Prvi tožbeni razlog: nepristojnost Komisije ratione temporis
– – Trditve strank
28 Grška vlada uvodoma navaja omejitev, ki jo uvajajo določbe, navedene zgoraj v točki 4. Potem poudarja, da Uredba št. 1663/95 v členu 8(1), prva alinea, določa vsebino pisnega sporočila, s katerim Komisija državam članicam sporoči rezultat svojih preverjanj. Prav tako opozarja, da je ta določba pred spremembo z Uredbo št. 2245/1999 določala, da je morala biti v zadevno sporočilo vključena ocena odhodkov, ki jih je Komisija nameravala izključiti na podlagi člena 5(2)(c) Uredbe št. 729/70 in člena 7(4), peta alinea, Uredbe št. 1258/1999.
29 Vendar naj bi bil namen omejitve, ki jo določajo členi, na katere se sklicuje točka 4 zgoraj, zagotavljanje pravne varnosti državam članicam, ki naj ne bi bila zagotovljena, če bi Komisija lahko izpodbijala odhodke, izvršene več let pred sprejetjem odločbe o njihovi skladnosti s pravili Skupnosti. Poleg tega naj bi bil namen navedene omejitve povečanje preglednosti postopka s pravočasnim obveščanjem države članice o oceni premoženjske škode in tudi o predvidenem popravku. Pomembna vloga držav članic v postopku za potrditev obračuna EKUJS naj bi utemeljevala njihovo pravico o popolni obveščenosti v različnih fazah postopka in pravico vsakokrat predstaviti svoja stališča.
30 Posledično grška vlada ocenjuje, da je treba preveriti, ali vsako sporočilo, poslano v skladu s členom 8(1), prva alinea, Uredbe št. 1663/95, izpolnjuje zahteve iz te določbe. V tem okviru bi morali izraz „ocena odhodkov, ki jih Komisija namerava izključiti“, razlagati tako, da navedba zneska zadevnih odhodkov ni nujna in da zadošča, da so navedeni elementi, ki omogočajo vsaj približen izračun tega zneska.
31 Te ocene naj ne bi bile postavljene pod vprašaj s spremembo člena 8(1) Uredbe št. 1663/95 z Uredbo št. 2245/1999. Premestitev obveznosti ocenitve finančnih popravkov naj namreč ne bi kazala na normodajalčevo voljo po odpravi zaščite v korist držav članic iz točke 28 zgoraj. Nasprotno, njen namen naj bi bil uskladitev postopka za potrditev obračuna EKUJS z mnenjem zadevne države članice. Iz tega naj bi izhajalo, da naj sporočilo, ki ne bi vsebovalo ocene odhodkov, ki jih Komisija namerava izključiti, ne bi sprožilo začetka 24-mesečnega roka, ki ga določata uredbi št. 729/70 in 1258/1999. Sodna praksa naj bi potrdila, da je drugo sporočilo, ki ga določa člen 8(1), tretja alinea, Uredbe št. 1663/95, tisto, ki sproži začetek 24-mesečnega roka, ker se Komisija v tem sporočilu sklicuje na odhodke, ki jih namerava izključiti.
32 V obravnavanem primeru pa naj bi dopis z dne 16. februarja 2004 predstavljal prvo sporočilo, v katerem je Komisija izvedla oceno odhodkov, ki jih je nameravala izključiti. Iz tega naj bi izhajalo, da naj Komisija ne bi bila pristojna ratione temporis za naložitev popravka glede odhodkov, izvršenih pred 16. februarjem 2002. Zato bi morala biti izpodbijana odločba razglašena za nično v delu, kjer je za poljščine uporabljen finančni popravek pri odhodkih za leto žetve 2001.
33 Komisija oporeka temu, da bi rezultate svojih preverjanj prvič sporočila z dopisom z dne 16. februarja 2004. Pojasnjuje, da je to storila že prej z dopisoma z dne 1. marca in 21. avgusta 2002, ki sta izpolnjevala zahteve iz člena 8(1) Uredbe št. 1663/95.
34 Poleg tega naj člen 8(1) Uredbe št. 1663/95, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 2245/1999, ne bi več zahteval, da Komisija v svojem sporočilu državam članicam pripravi oceno odhodkov, ki naj bi bili izključeni. To sporočilo naj bi imelo vlogo opomina. Poleg tega bi bilo treba razlikovati med „sporočilom o ugotovitvah“ iz člena 8(1), prva alinea, Uredbe št. 1663/95 in „uradnim sporočilom o ugotovitvah“, ki je bilo prvotno določeno v drugi alinei iste določbe, potem pa – po njeni spremembi z Uredbo št. 2245/1999 – v tretji alinei iste določbe. Sporočilo o ugotovitvah naj ne bi izpolnjevalo tako strogih pogojev kot uradno sporočilo o ugotovitvah. Zato Komisija, nasprotno kot grška vlada, meni, da naj bi dopisa z dne 1. marca in 21. avgusta 2002 izpolnjevala zahteve v zvezi s sporočilom o rezultatih njenih preverjanj.
35 Komisija se za utemeljitev, da se 24-mesečni rok začne takrat, ko z dopisom sporoči rezultate svojih preverjanj, sklicuje na dobesedno razlago člena 7(4), peta alinea, Uredbe št. 1258/1999 in člena 8(1), prva alinea, Uredbe št. 1663/95. Če odmislimo to razlago, naj bi bil namen slednje določbe boljša zaščita procesnih pravic držav članic. Posledično naj trditev grške vlade, ki temelji na sodni praksi, ki se je izoblikovala v času veljavnosti stare formulacije člena 8(1) Uredbe št. 1663/95, ne bi mogla uspeti.
– Presoja Sodišča prve stopnje
36 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da člen 5(2)(c) Uredbe št. 729/70 in člen 7(4), peta alinea, Uredbe št. 1258/1999, na eni strani, ter člen 8(1), prva alinea, Uredbe št. 1663/95, na drugi strani, določajo isto fazo postopka za potrditev obračuna EKUJS, in sicer pošiljanje prvega sporočila Komisije državam članicam po nadzorih, ki jih je izvedla. Zato člen 8(1), prva alinea, Uredbe št. 1663/95 določa vsebino pisnega obvestila, na katerega se sklicujeta člen 5(2)(c) Uredbe št. 729/70 in člena 7(4), peta alinea, Uredbe št. 1258/1999 (sodbe Sodišča z dne 24. januarja 2002 v zadevi Finska proti Komisiji, C-170/00, Recueil, str. I-1007, točki 26 in 27; z dne 13. junija 2002 v zadevi Luksemburg proti Komisiji, C-158/00, Recueil, str. I-5373, točka 23, in z dne 24. februarja 2005 v zadevi Grčija proti Komisiji, C-300/02, ZOdl., str. I-1341, točka 68).
37 Člen 8(1), prva alinea, Uredbe št. 1663/95 je pred spremembo z Uredbo št. 2245/1999 določal, da mora biti v zadevnem sporočilu navedeno, katere korektivne ukrepe je treba izvesti, da bi v prihodnje zagotovili skladnost z zadevnimi pravili in oceno odhodkov, ki jih Komisija namerava izključiti, ter da se mora sporočilo sklicevati na Uredbo št. 1663/95 (zgoraj v točki 36 navedene sodbe Finska proti Komisiji, točka 26; Luksemburg proti Komisiji, točka 23, in Grčija proti Komisiji, točka 69).
38 Vendar je bila obveznost Komisije, da v sporočilu, ki ga v skladu s členom 8(1), prva alinea, Uredbe št. 1663/95 pošlje zadevni državi članici, navede oceno odhodkov, ki jih namerava izključiti, razveljavljena z Uredbo št. 2245/1999. Ta ocena se mora sedaj navesti v dopisu, ki ga je treba poslati po dvostranski razpravi v skladu s členom 8(1), tretja alinea, Uredbe št. 1663/95, kot je bila spremenjena.
39 Grška vlada ne ugovarja temu, da Komisiji ni več treba izvršiti ocene odhodkov, ki naj bi bili izključeni, v prvem dopisu, ki ga pošlje po izvedbi njenega pregleda. Vendar pa zatrjuje, da mora sedaj Komisija to oceno izvršiti v drugem dopisu, ki ga pošlje po dvostranski razpravi in pred spravnim postopkom, ter da se mora pošiljanje tega dopisa v prihodnje šteti za začetek 24-mesečnega roka. Grška vlada se v utemeljitev svoje trditve opira na formulacijo zgoraj navedenih sodb, iz katere izhaja, da če Komisija ne spoštuje obveznosti iz Uredbe št. 1663/95, lahko to nespoštovanje, glede na njegovo pomembnost, odvzame bistvo procesnemu jamstvu, ki je državam članicam zagotovljeno z določbami uredb št. 729/70 in 1258/1999, ki časovno omejujeta odhodke, na katere se lahko nanaša zavrnitev financiranja EKUJS.
40 Posledično, če bi bilo sporočilo o oceni odhodkov, ki naj se izključijo, del „procesnega jamstva, ki ga imajo države članice na podlagi člena 5(2)(c) Uredbe št. 729/70 in člena 7(4), peta alinea, Uredbe št. 1258/1999“, je po mnenju grške vlade treba ugotoviti, da se 24-mesečni rok šteje od trenutka, ko je bilo to sporočilo izvršeno.
41 Trditve grške vlade ni mogoče sprejeti. Treba je spomniti, da se, kot izhaja iz člena 5(2)(c) Uredbe št. 729/70 in člena 7(4), peta alinea, Uredbe št. 1258/1999, 24-mesečni rok šteje od trenutka, ko je Komisija zadevni državi članici sporočila rezultate svojih preverjanj, in sicer rezultate pregledov na kraju samem, v državah članicah, ki so jih opravile njene službe (zgoraj v točki 36 navedena sodba Finska proti Komisiji, točka 27).
42 Uredbi št. 729/70 in 1258/1999 torej na nikakršen način ne zahtevata od Komisije, naj predloži oceno odhodkov, ki jih namerava izključiti, zato da bi se lahko začel 24- mesečni rok. Ta zahteva je bila določena le v Uredbi št. 1663/95, in sicer pred njeno spremembo z Uredbo št. 2245/1999. Zato je procesno jamstvo v obliki 24-mesečnega roka iz določb uredb št. 729/70 in 1258/1999 povezano le s sporočilom o rezultatih preverjanj Komisije in ne z oceno odhodkov, ki jih le-ta namerava izključiti. Ti rezultati so namreč osnova za vsak popravek in morajo biti čim prej sporočeni državi članici, zato da bi ta lahko brez nepotrebnega odlašanja odpravila ugotovljene pomanjkljivosti in se v prihodnje izognila novim popravkom.
43 Iz tega izhaja, da se 24-mesečni rok, kot izhaja iz uredb št. 729/70 in 1258/1999, še vedno šteje od prvega sporočila, v katerem so predstavljeni rezultati preverjanj, čeprav se v prihodnje ocena odhodkov, ki naj bi bili izključeni, navede v drugem sporočilu, ki ga Komisija zadevni državi članici pošlje po dvostranski razpravi.
44 To stališče ne vpliva na procesne pravice, na katere se sklicuje grška vlada. Odločbe na področju potrditve obračuna EKUJS se namreč sprejemajo v kontradiktornem postopku, v katerem imajo zadevne države članice vsa potrebna jamstva, da predstavijo svoja stališča (sodba Sodišča z dne 29. januarja 1998 v zadevi Grčija proti Komisiji, C-61/95, Recueil, str. I-207, točka 39). Zlasti od začetka veljavnosti Uredbe št. 2245/1999 imajo države članice glede ugotovitev, ki jih Komisija oblikuje po svojih preiskavah, vedno možnost uveljavljati svoje stališče tako v dopisu, ki ga za ta namen določa člen 8(1), druga alinea, Uredbe št. 1663/95, kot je bila spremenjena, kot tudi v dvostranski razpravi, ki sledi. Države članice imajo glede nameravanih popravkov, ki so prvič sporočeni v dopisu, poslanem po dvostranski razpravi, možnost predstaviti svoje stališče v naslednjih fazah postopka, zlasti s tem, da zadevo predložijo spravnemu organu.
45 V teh okoliščinah ni mogoče sprejeti stališča, da se države članice, kadar jih Komisija v prvem sporočilu ne obvesti o svoji oceni glede odhodkov, ki jih namerava izključiti iz financiranja Skupnosti, znajdejo v takem položaju nevzdržne negotovosti, kot ga zatrjuje grška vlada. Ocena teh odhodkov, ki jo je Komisija izvršila v prvem sporočilu, namreč tudi pred spremembo Uredbe št. 1663/95 ni bila dokončna in jo je bilo zato mogoče preizkusiti ob upoštevanju odgovorov, ki jih je predložila država članica v upravnem postopku. Posledično je za vsak postopek, ki do sprejetja končne odločbe predvideva predhodne dvostranske stike, značilna negotovost glede stopnje popravka, ki traja tako dolgo, dokler ni določen končni popravek.
46 Zato dopis, poslan v skladu s členom 8(1), prva alinea, Uredbe št. 1663/95, kot je bila spremenjena, označuje začetek 24-mesečnega roka. V obravnavanem primeru je Komisija grškim organom sporočila rezultate svojih preverjanj z dopisoma z dne 1. marca in 21. avgusta 2002. Ker se je uporabljen pavšalni popravek nanašal le na odhodke za finančno leto 2002, je bil določen v skladu s 24-mesečnim rokom, ki ga določa člen 7(4), peta alinea, Uredbe št. 1258/1999. Zato je treba prvi tožbeni razlog za razglasitev ničnosti zavrniti.
Drugi tožbeni razlog: napačna uporaba prava, napačno ugotovljeno dejansko stanje in nezadostna obrazložitev
– Trditve strank
47 Prvič, grška vlada zatrjuje, da identifikacijski sistem ni nadzor, ampak sredstvo nadzora.
48 Drugič, 67 % zemljišč, ki je bilo pravilno identificiranih kot poljine in pašniki, naj bi dejansko ustrezal 70,5 % površin, ki so predmet plačil. Grški organi naj namreč ne bi izvršili nobenega plačila za 4,3 % zemljišč, ki niso bila identificirana (glej točko 25 zgoraj). Ta element naj bi bil pomemben, ker naj bi ovrgel eno od trditev, na katerih je Komisija utemeljila sporni popravek.
49 Tretjič, grška vlada navaja, da je veljavni alfanumerični sistem pred sprejetjem identifikacijskega sistema temeljil na elementih (načrtih, katastrskih dokumentih itd.), ki so ustrezali tistim, na podlagi katerih je bilo identificiranih 28,2 % prijavljenih površin (glej točko 25 zgoraj).
50 Četrtič, organi naj bi pred uveljavitvijo identifikacijskega sistema na podlagi alfanumeričnega sistema identifikacije parcel izvedli vse vrste nadzorov (na kraju samem, prečne nadzore itd.), ne da bi se pojavil dvom o njegovi zanesljivosti, ki naj bi bil z identifikacijskim sistemom le izboljšan.
51 Iz navedenega naj bi izhajalo, da naj bi se za leto žetve 2001 identifikacijski sistem uporabil za 70 % prijavljenih površin, medtem ko naj bi za ostale grški organi uvedli sistem, ki naj bi bil kljub neskladnosti z identifikacijskim sistemom popolnoma zanesljiv in uporaben. Zato naj bi bila vsa plačila, izvršena za leto žetve 2001, predmet zanesljivega in uporabnega sistema nadzora.
52 Grška vlada ugovarja očitku, da naj bi agencija Gedidagep nadaljevala z izvrševanjem plačil, ne da bi razpolagala z dokazi o preveritvi zahtevkov s strani drugih služb, zlasti nekaterih prefektur (glej točko 24 zgoraj). Grška vlada s poudarkom o strogosti postopka za potrditev obračuna EKUJS navaja, da je Gedidagep, ki je bila služba ministrstva za kmetijstvo in plačilno agencijo, v letu 2001 nadomestila agencijo Opekepe, Komisija pa je bila s tem dejstvom seznanjena.
53 Zato naj bi bilo treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično v delu, kjer določa zadevni pavšalni popravek.
54 Komisija meni, da grška vlada priznava, da identifikacijski sistem ni bil uporaben, zatrjuje pa, da so grški organi uporabljali druge, po njihovem mnenju ustrezne nadzorne sisteme za dosego istega rezultata. Vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da bi tudi ob predpostavki, da so bili urejeni drugi sistemi nadzora, morale države članice uporabiti posebne ukrepe nadzora, ki jih določa uredba, ne da bi bilo treba presoditi, ali bi bil morda drug uporabljen sistem nadzora učinkovitejši.
55 Zato naj bi, ob priznanju, da grški organi za 4,3 % neidentificiranih površin niso izvršili plačil, identifikacija 28,2 % površin na podlagi sistema, neskladnega z identifikacijskim sistemom, in torej nezanesljivega, v celoti upravičevala uporabljeni pavšalni popravek. Poleg tega bi se moral identifikacijski sistem uporabljati za vse površine, zato da bi bila s tem zagotovljena pravilnost njegovih rezultatov.
56 Glede sklicevanja na pravilno ime plačilne agencije, Komisija poudarja neupoštevnost tega elementa in tudi dejstvo, da je Opekepe nadomestila agencija Gedidagep od 3. septembra 2001, medtem ko je bila zadevna preiskava izvršena avgusta 2001.
– Presoja Sodišča prve stopnje
57 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da Komisiji, zato da bi dokazala obstoj kršitve pravil skupne ureditve kmetijskih trgov, ni treba izčrpno dokazovati pomanjkljivosti nadzorov, ki jih opravijo nacionalni upravni organi, ali nepravilnosti zneskov, ki jih ti sporočijo, temveč mora podati dokaz o resnem in upravičenem dvomu, ki ga ima glede teh nadzorov ali zneskov. To ublažitev dokaznega bremena za Komisijo je mogoče pojasniti z dejstvom, da je država članica v najprimernejšem položaju za zbiranje in preverjanje podatkov, potrebnih za potrditev obračuna EKUJS, ter je zato dolžna predložiti najpodrobnejši in najpopolnejši dokaz o resničnosti svojih nadzorov ter zneskov, in odvisno od okoliščin primera, o nepravilnosti trditev Komisije (sodbe Sodišča z dne 11. januarja 2001 v zadevi Grčija proti Komisiji, C-247/98, Recueil, str. I-1, točke od 7 do 9; z dne 6. marca 2001 v zadevi Nizozemska proti Komisiji, C-278/98, Recueil, str. I-1501, točke od 39 do 41, in z dne 19. junija 2003 v zadevi Španija proti Komisiji, C-329/00, Recueil, str. I-6103, točka 68).
58 Tudi v obravnavani zadevi je treba preveriti, ali je grška vlada dokazala nepravilnost presoj Komisije ali neobstoj nevarnosti izgube in nepravilnosti za EKUJS (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 24. februarja 2005 v zadevi Nizozemska proti Komisiji, C-318/02, ZOdl., str. I-0000, točka 36) na podlagi uporabe zanesljivega in učinkovitega sistema nadzora (glej v tem smislu zgoraj v točki 36 navedeno sodbo z dne 24. februarja 2005 v zadevi Grčija proti Komisiji, točka 95).
59 Trditev o natančnem odstotku površin, za katere je bil uporabljen identifikacijski sistem, je treba obravnavati v povezavi s trditvijo o uporabi drugega zanesljivega in uporabnega alfanumeričnega sistema za identifikacijo 28,2 % prijavljenih površin, ki je različen od identifikacijskega sistema. V zvezi s tem je treba poudariti, da morajo države članice uporabiti posebne nadzorne ukrepe, če jih uredba določa, ne da bi bilo treba presoditi utemeljenost njihovih trditev, da bi bil drugačen nadzorni sistem učinkovitejši (sodbi Sodišča z dne 21. marca 2002 v zadevi Španija proti Komisiji, C-130/99, Recueil, str. I-3005, točka 87, in z dne 9. septembra 2004 v zadevi Grčija proti Komisiji, C-332/01, ZOdl. str. I-7699, točka 62).
60 Posledično tudi ob predpostavki, da so bili izvršeni drugi nadzori, to dejstvo ne bi smelo vplivati na presojo Komisije, utemeljeno na neuporabi identifikacijskega sistema, okoliščino, ki jo grška vlada sicer ne izpodbija. Posledično vprašanje o tem, ali je bil odstotek zemljišč, za katera se je uporabil identifikacijski sistem, 67,5 ali 70,5 %, ni odločilno, saj se identifikacijski sistem ni uporabil za pomemben del zadevnih površin.
61 Poleg tega je treba opozoriti na pomembnost vzpostavitve IAKS. Identifikacija kmetijskih zemljišč, ki v Grčiji še ni v celoti dokončana, namreč že sama po sebi predstavlja ključni element pravilne uporabe sistema, vezanega na površino. Neobstoj zanesljivega sistema identifikacije zemljišč že v osnovi pomeni visoko stopnjo nevarnosti nastanka škode za proračun Skupnosti (zgoraj v točki 36 navedena sodba Sodišča z dne 24. februarja Grčija proti Komisiji, točka 97, in sodba z dne 17. marca 2005 v zadevi Grčija proti Komisiji, C-285/03, ZOdl., str. I-0000, točka 62).
62 Glede nadomestitve Gedidagep z Opekepe je treba ugotoviti, da grška vlada ni dokazala, v čem naj bi domnevna napaka glede imena plačilne agencije lahko vplivala na utemeljenost očitkov Komisije.
63 Ker grški vladi ni uspelo dokazati nepravilnosti presoj Komisije niti neobstoja vpliva ugotovljenih nepravilnosti na proračun Skupnosti, je treba drugi tožbeni razlog zavrniti.
Tretji tožbeni razlog: kršitev dokumenta št. VI/5330/97 in načela sorazmernosti, napačno ugotovljeno dejansko stanje in nezadostna obrazložitev glede stopnje zadevnega pavšalnega popravka
– Trditve strank
64 Grška vlada se sklicuje na trditve iz točk od 48 do 50 zgoraj in dodaja, da bi bilo prav tako treba upoštevati težave, ki izhajajo iz velike drobitve zemljišč, kot tudi dosežen napredek od leta 2001. Identifikacijski sistem naj bi se namreč trenutno uporabljal za 90 % države.
65 Glede klasičnih pregledov (glej točko 26 zgoraj) grška vlada poudarja, da so se ti nanašali na več kot 10 % zahtevkov za pomoči in da gre torej za višji odstotek, kot ga zahteva ureditev Skupnosti. Poleg tega naj bi več kot 200.000 hektarjev navedenih površin predstavljalo spomladanske kulture (koruza), ki se žanjejo do sredine jeseni, s čimer naj bi bila pojasnjena možnost izvršitve pregleda po 31. avgustu. Poleg tega naj bi suho podnebje v državi spodbujalo ohranjaje ostankov kultur v takem stanju, da jih je razmeroma lahko identificirati v dovolj dolgem obdobju, kar naj bi omogočalo identifikacijo trde pšenice. Če naj bi se nadzor izvedel po žetvi, bi pristojni organi od proizvajalcev zahtevali, naj zaradi izvedbe nadzora ne uničijo ostankov. Tako naj očitek Komisije glede klasičnih pregledov ne bi utemeljil ali ustrezno potrdil uporabljenega pavšalnega popravka.
66 Glede nadzorov z daljinskim zaznavanjem (glej točko 26 zgoraj) grška vlada zatrjuje, da naj zamude zaradi razpisnih postopkov ne bi izkrivile rezultatov nadzorov in zato predstavljale resnično tveganje za EKUJS. Daljinsko zaznavanje naj bi se namreč izvajalo na podlagi satelitskih posnetkov, narejenih pred žetvijo in v različnih fazah rasti.
67 Glede dovoljenega tehničnega odstopanja (glej točko 26 zgoraj) grška vlada meni, da je bilo to po preiskavi in skladno s tehničnimi specifikacijami, izdelanimi v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središčem v Ispri (dokument z dne 24. novembra 2000), določeno na več ali manj 3 m. Poleg tega naj bi bilo to odstopanje, uporabljeno pri letalskih posnetkih od leta 1996 do 1998, ustreznejše tistemu, ki je bilo določeno na več ali manj 5 m, ki bi se uporabilo, če bi organi uporabili satelitske posnetke.
68 Glede starosti letalskih posnetkov iz let od 1996 do 1998 naj bi Komisija v svojem dopisu z dne 21. avgusta 2002 priznala, da se starost petih let šteje kot zadovoljiva. Zato naj očitki v zvezi z nadzori z daljinskim zaznavanjem ne bi mogli utemeljiti ali ustrezno podpreti uporabljenega pavšalnega popravka, ki naj v vsakem primeru ne bi bil veljaven zaradi pomanjkljive obrazložitve.
69 Podredno grška vlada zatrjuje, da naj bi bil popravek, ki ne presega 2 % prijavljenih odhodkov, v skladu z načelom sorazmernosti.
70 Komisija se sklicuje na svojo presojo, navedeno zgoraj v točki 55. Identifikacijski sistem naj bi bil ključni element v sistemu nadzorov, glede katerega pa naj Helenska republika ne bi spoštovala števila, pogostnosti in strogosti, ki jih predpisuje ureditev Skupnosti.
71 Komisija ne zanika doseženega napredka (glej točko 64 zgoraj), vendar poudarja, da se ta nanaša na obdobja po tistem, ki je predmet obravnave.
72 Glede trditev v zvezi z možnostjo izvedbe nadzorov po žetvi (glej točko 65 zgoraj) Komisija vztraja pri tem, da po žetvi ni mogoče pridobiti dovolj natančnih informacij o pridelovanju na zemljišču. Poudarja, da zadevni ukrepi podpore temeljijo na pridelavi in ne na pridelovalni površini. Poleg tega naj bi trda pšenica, ki se žanje konec julija in v začetku avgusta, predstavljala večji del kultur.
73 Komisija potrjuje, da sprejema odstopanje za več ali manj 3 m, kljub temu pa pojasnjuje, da se v obravnavani zadevi njen očitek ne nanaša na to. Njen očitek naj bi se, nasprotno, nanašal na odstopanje 5 % za manj kot 50 % nadzorovane površine. To odstopanje naj bi bilo določeno v delovnem dokumentu št. VI//8388/94 o priporočilih za ukrepe na kraju površin in navedeno v dokumentu Skupnega raziskovalnega središča z dne 24. novembra 2000 (glej točko 67 zgoraj).
74 Glede starosti letalskih posnetkov Komisija navaja, da so do pet let stari posnetki primerni za vzpostavitev identifikacijskega sistema, za nadzor na kraju samem pa so potrebni posnetki istega leta. Komisija namreč meni, da lahko shranjeni letalski posnetki služijo za meritve v okviru identifikacijskega sistema. Vendar naj starih letalskih posnetkov očitno ne bi bilo mogoče uporabiti za beleženje žetve za zadnje finančno leto. Ker so pomoči, predvidene z uredbama št. 1765/92 in 1251/1999, izračunane na podlagi pridelave, Komisija meni, da je osrednjega pomena ugotovitev, da je bila na natančno določenem zemljišču med natančno določenim letom žetve vzgojena določena kultura. Vendar naj bi bila ta ugotovitev utemeljena le s posnetki iz istega leta žetve.
– Presoja Sodišča prve stopnje
75 Glede ponovljene trditve o natančnem odstotku površin, za katere je bil uporabljen identifikacijski sistem, kot tudi o uporabi drugih metod nadzora, je treba napotiti na ugotovitve iz točk 59 in 60 zgoraj.
76 Poleg tega je Sodišče v zgoraj v točki 36 navedeni sodbi z dne 24. februarja Grčija proti Komisiji (točki 97 in 100) in v zgoraj v točki 61 navedeni sodbi z dne 17. marca 2005 Grčija proti Komisiji (točke od 62 do 64) ugotovilo, da je nevzpostavitev IAKS sama po sebi utemeljila uporabo pavšalnega popravka v višini 5 %, ne da bi bilo treba natančno preučiti kakovost nadzorov z daljinskim zaznavanjem ali stopnjo nadzorov, izvedenih na kraju samem.
77 Trditve grške vlade na obravnavi, da bi Sodišče prve stopnje moralo odstopiti od svojih ugotovitev glede napredka pri vzpostavitvi IAKS, ni mogoče sprejeti. Tudi ob predpostavki, da so izboljšanja pri delovanju IAKS dokazana, grška vlada namreč ne more zatrjevati, da je zaradi te ugotovitve treba znižati načrtovane stopnje popravkov. Kljub tem izboljšanjem je bila namreč nevarnost nastanka škode za EKUJS zaradi nevzpostavitve pomembnega dela IAKS zelo visoka in to od izteka predpisanega roka za njegovo vzpostavitev, to je 1. januarja 1997 (zgoraj v točki 36 navedena sodba z dne 24. februarja Grčija proti Komisiji, točka 99, in zgoraj v točki 61 navedena sodba z dne 17. marca 2005 Grčija proti Komisiji, točka 63).
78 Posledično je zadevni pavšalni popravek v skladu s smernicami, ki jih je Komisija določila v dokumentu št. VI/5330/97. Zato je treba tretji tožbeni razlog v celoti zavrniti, ne da bi bilo treba odločiti o utemeljenosti trditve v zvezi z nadzori z daljinskim zaznavanjem, ki temeljijo na satelitskih posnetkih, posnetih pred žetvijo, in o sprejemljivi starosti letalskih posnetkov.
Olivno olje
Skupnostna ureditev
79 Splošna pravila v zvezi s pomočjo na področju olivnega olja za zadevna finančna leta so bila določena z Uredbo Sveta (EGS) št. 3089/78 z dne 19. decembra 1978, ki določa splošna pravila v zvezi s pomočjo za porabo oljčnega olja (UL L 369, str. 12), kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1582/96 z dne 30. julija 1996 (UL L 206, str. 13).
80 Podrobna pravila za uporabo sistema pomoči za porabo olivnega olja so bila za zadevna finančna leta določena z Uredbo Komisije (EGS) št. 2677/58 z dne 24. septembra 1985 o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za porabo oljčnega olja (UL L 254, str. 5), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 643/93 z dne 19. marca 1993 (UL L 69, str. 19) in Uredbo Komisije (ES) št. 887/96 z dne 15. maja 1996 (UL L 119, str. 16).
Zbirno poročilo
81 V zvezi z že izvedenimi pregledi Komisije v juliju 1996 (glede finančnih let 1994 in 1995) je bil v obravnavanem primeru nadzor v sektorju olivnega olja omejen na analizo na podlagi dokumentov, vključno s številnimi izmenjavami dopisov med letoma 1999 in 2001 (točka B.8.4.1 zbirnega poročila). Ta analiza je potrdila, da so nekateri problemi, ugotovljeni za finančni leti 1994 in 1995, še vedno obstajali, čeprav so bila uvedena vidna izboljšanja.
82 Zato je bil tudi za finančna leta od 1996 do 1998 uporabljen poseben popravek v skupnem znesku 200.146,68 eura (točka B.8.4.3. zbirnega poročila).
– Trditve strank
83 Grška vlada navaja samo en tožbeni razlog za razglasitev ničnosti, in sicer nepristojnost Komisije ratione temporis. Grška vlada namreč s sklicevanjem na analizo, izvedeno v okviru prvega tožbenega razloga za razglasitev ničnosti v sektorju poljščin, zatrjuje, da je bil prvi dopis, v katerem se je Komisija sklicevala na zadevni popravek, tisti z dne 14. aprila 2004. Posledično meni, da Komisija ni mogla izključiti odhodkov, izvršenih pred 14. aprilom 2002, razen če bi grški organi po tem datumu Komisiji sporočili potrebne elemente za izračun navedenega popravka. Vendar naj bi bili upoštevni podatki Komisiji sporočeni veliko prej.
84 Zato je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično v delu, kjer določa pavšalni popravek na področju olivnega olja.
85 Komisija te trditve izpodbija. V dopisu z dne 3. julija 1998 naj bi namreč že navedla, da je treba popravke, uporabljene za finančni leti 1994 in 1995, določiti tudi za prihodnja leta. Slab sistem pomoči na zadevnem področju naj bi bil ugotovljen leta 1990 in naj bi bil razlog za uvedene popravke v finančnih letih od 1992 do 1995. Zadevni popravek naj bi temeljil na enakih dejanskih okoliščinah, saj naj bi Grčija le delno izboljšala svoj sistem pomoči. Helenska republika naj bi bila z zadevnimi nepravilnostmi seznanjena že od leta 1992, ne da bi jih kadar koli izpodbijala. Komisija naj bi očitke ponovila v dopisu z dne 3. julija 1998, z dopisom z dne 8. februarja 1999 pa naj bi od grških organov zahtevala, naj ji sporočijo, katere ukrepe so glede tega sprejeli za finančni leti 1996 in 1997. Komisija naj bi zahtevo po posredovanju podatkov ponovila v vabilu na dvostranki sestanek z dne 3. avgusta 2001.
86 Popravki za leta od 1996 do 1998 naj bi se v vsakem primeru navezovali na tiste, ki so bili uporabljeni od leta 1992. Zato naj bi bila Helenska republika v celoti seznanjena z zadevnim popravkom, katerega utemeljenost naj bi posredno priznala.
– Presoja Sodišča prve stopnje
87 Pri analizi tega tožbenega razloga je treba najprej upoštevati ugotovitve, navedene zgoraj v točkah od 36 do 46. Potem je treba poudariti, da je grška vlada – neodvisno od vprašanja, ali je datum, na podlagi katerega se po mnenju grške vlade začne rok 24 mesecev, pravilen – s tem tožbenim razlogom Sodišču prve stopnje postavila vprašanje o pristojnosti Komisije ratione temporis za naložitev zadevnega popravka.
88 V zvezi s tem je treba opozoriti, da dejanske okoliščine postopka, ki so podlaga za ta popravek in na katere se sklicujejo stranke, kljub veljavnosti Uredbe št. 2245/1999 kažejo na to, da je Komisija ravnala zunaj svoje pristojnosti ratione temporis.
89 Z dopisom z dne 3. julija 1998 je namreč Komisija grške organe obvestila o svojem končnem stališču o nadzoru za finančni leti 1994 in 1995. Kot izhaja iz točke B.8.4.1 zbirnega poročila in dopisa z dne 3. julija 1998, je bilo na podlagi tega nadzora ugotovljeno, da ministrstvo za kmetijstvo ni v zadostni meri sledilo ugotovitvam in predlaganim sankcijam, ki jih je izdal organ za nadzor pomoči za olivno olje v poročilih o nadzoru, poslanih navedenemu ministrstvu do konca oktobra 1994. V okviru istega postopka je Komisija z dopisom z dne 12. januarja 1999 grške organe obvestila o končnem znesku posebnega popravka, ki naj bi znašal [3.068.123.875 grških drahem (GRD), to je 9.004.031,91 eura]. Kot izhaja iz točke B.8.4.1 zbirnega poročila, je bil ta popravek nazadnje izvršen.
90 Glede tega postopka za potrditev obračuna EKUJS za finančna leta od 1996 do 1998 je Komisija z dopisom z dne 8. februarja 1999 od grških organov zahtevala, naj ji predložijo določene informacije v zvezi s korektivnimi ukrepi, izvedenimi proti podjetjem iz tretje od petih kategorij, ki so navedena v dopisu z dne 3. julija 1998 in za katera so bile pri nadzoru odkrite nekatere nepravilnosti.
91 Komisija je z dopisom z dne 2. maja 2001, poslanim v skladu s členom 8(1) Uredbe št. 1663/95, državo članico obvestila o rezultatih svojih preverjanj v okviru pregleda 2000/11 o odhodkih, izvršenih iz naslova pomoči za porabo olivnega olja za finančna leta od 1996 do 1998. V zvezi s tem se Komisija sklicuje na dopis z dne 8. februarja 1999. Komisija je v skladu s členom 8(1) Uredbe št. 1663/95 z dopisom z dne 3. avgusta 2001 državo članico povabila na dvostranski pogovor, zlasti v zvezi s pomočjo za porabo olivnega olja. Komisija je z dopisom z dne 14. aprila 2004 grške organe uradno obvestila o svojih ugotovitvah in ocenila odhodke, ki jih je nameravala izključiti.
92 V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da dopis z dne 8. februarja 1999 pomeni začetek novega nadzora Komisije in ne dopisa v skladu s členom 8(1) Uredbe št. 1663/95.
93 Glede tega je treba opozoriti, da je zadevni popravek, izvršen glede finančnih let od 1996 do 1998, temeljil na ugotovitvah dejanskega stanja, ki je sledilo tistemu, ki je bilo podlaga za popravek v finančnih letih 1994 in 1995.
94 Iz točke B.8.4.3 zbirnega poročila, v povezavi z dopisom Komisije z dne 14. aprila 2004, namreč izhaja, da je bil zadevni finančni popravek uporabljen iz dveh razlogov. Nanaša se, prvič, na zamude pri umiku odobritev za nekatera podjetja, ki bi morali biti izvršeni za finančni leti 1996 in 1997 v skladu s členom 12(6) Uredbe št. 2677/85, kot je bila spremenjena s členom 1 Uredbe št. 643/93, in drugič, na neobstoj naložitve kazni glede nepravilnosti v zvezi s kakovostjo olivnega olja v skladu s členom 5(2) Uredbe št. 2677/85, kot je bila spremenjena s členom 1 Uredbe št. 887/96.
95 Kot izhaja iz točke B.8.4.3 zbirnega poročila, v povezavi z dopisom Komisije z dne 31. oktobra 2001, je popravek, izvršen zaradi zamud pri umiku odobritev, enak zneskom pomoči, ki so jih v finančnih letih 1996 in 1997 neupravičeno prejela štiri podjetja, za katera bi morala biti za ta obdobja odobritev umaknjena.
96 Poleg tega iz sporočila Komisije z dne 14. aprila 2004 izhaja, da je popravek, izvršen zato, ker niso bile naložene kazni glede nepravilnosti v zvezi s kakovostjo olivnega olja, enak denarnim kaznim, ki bi morale biti naložene v 138 primerih v finančnih letih od 1996 do 1998 in bi morale biti odštete od izdatkov EKUJS v skladu s členom 5(2), tretja alinea, Uredbe št. 2677/85, kot je bila nazadnje spremenjena s členom 1 Uredbe št. 887/96. Poleg tega iz sporočila z dne 14. aprila 2004 izhaja, da so nacionalni organi vsa vzorčenja zaradi nadzorov kakovosti izvršili po koncu finančnega leta 1995 (15. oktobra 1995), medtem ko se del dopisa z dne 3. julija 1998 v zvezi s podjetji iz tretje kategorije (glej točko 90 zgoraj) sklicuje na poročila grških organov o nadzoru do meseca oktobra 1994.
97 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da se pomanjkljivosti, zaradi katerih je bil uveden zadevni popravek (neumik odobritev in nenaložitev denarnih kazni), nanašajo na čas po finančnem letu 1995, ki je zadnje upoštevno finančno leto pri prvem nadzoru Komisije. Zato trditve Komisije na obravnavi, da naj se zadevni nadzor ne bi razlikoval od prvega nadzora za finančni leti 1994 in 1995 (glej točko 89 zgoraj), ni mogoče sprejeti. V obravnavani zadevi je namreč treba ugotoviti, da je Komisija s preverjanjem, ali so grški organi v letih od 1996 do 1998 umikali odobritve in tudi nalagali sankcije, izvajala nov nadzor, različen od prvega. Poleg tega procesno jamstvo, ki izhaja iz 24-mesečnega roka, ki ga določata uredbi št. 729/70 in 1258/1999, ne bi bilo kršeno le zato, ker so ugotovitve nadzora delno podobne tistim iz predhodnega nadzora.
98 Nazadnje, trditev Komisije, da naj bi grški organi med upravnim postopkom sprejeli možnost zadevnega popravka, ne more uspeti. Ta okoliščina namreč ne zadostuje za to, da bi bila Komisija pristojna ratione temporis, kot to za naložitev finančnih popravkov v okviru EKUJS zahtevata uredbi št. 729/70 in 1258/1999.
99 V obravnavani zadevi je dopis z dne 2. maja 2001, poslan v skladu s členom 8(1) Uredbe št. 1663/95, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 2245/1999, prvi, ki vsebuje vse elemente, ki jih zahteva prva alinea te določbe. Zato je ta dopis izhodišče, na podlagi katerega je treba izračunati 24-mesečni rok.
100 Iz tega izhaja, da Komisija ni bila pristojna ratione temporis za izključitev odhodkov, izvršenih pred 2. majem 1999. Zato je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično v delu, kjer iz financiranja Skupnosti izključuje odhodke v zvezi s pomočjo za porabo olivnega olja.
Finančna revizija
Skupnostna ureditev
101 V skladu s členom 8(1) Uredbe št. 1251/1999 „[s]e plačila [proizvajalcem] izplačajo med 16. novembrom in 31. januarjem po žetvi“.
102 Uredba Komisije (ES) št. 296/96 z dne 16. februarja 1996 o podatkih, ki jih morajo posredovati države članice, in o mesečnem knjiženju izdatkov, ki se financirajo iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2776/88 (UL L 39, str. 5) določa pogoje, pod katerimi so države članice lahko upravičene do pokritja prijavljenih izdatkov iz naslova Jamstvenega oddelka EKUJS.
103 Člen 4(2) Uredbe št. 296/96, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1577/2001 z dne 1. avgusta 2001 (UL L 209, str. 12), določa:
„Predplačila za knjižene izdatke se zmanjšajo za izdatke, ki nastanejo po dogovorjenih rokih:
(a) če izdatki, nastali po poteku roka, znašajo 4 % ali manj od izdatkov, nastalih pred potekom roka, se predplačilo ne zmanjša, ne glede na število mesecev zamude;
(b) nad pragom 4 % se vsi izdatki, ki nastanejo z zamudo do:
– enega meseca, zmanjšajo za 10 %,
– dveh mesecev, zmanjšajo za 25 %,
– treh mesecev, zmanjšajo za 45 %,
– štirih mesecev, zmanjšajo za 70 %,
– petih mesecev ali več, zmanjšajo za 100 %.
Vendar pa lahko Komisija uporabi drugačno terminsko lestvico in/ali manjši delež zmanjšanja ali predplačila sploh ne zmanjša, če se za nekatere ukrepe pojavijo posebni pogoji poslovanja, ali če država članica predloži utemeljeno obrazložitev.
Zmanjšanja iz tega člena se izvede v skladu s pravili iz člena 14 Uredbe (ES) št. 2040/2000.“
Zbirno poročilo
104 Iz točke C.1.1.1 zbirnega poročila izhaja, da so službe Komisije pregledale zamude pri plačilih, ki so bile ugotovljene v obdobju od 16. oktobra 2000 do 15. oktobra 2001 v skladu s členom 4 Uredbe št. 296/96. Po tem nadzoru in dvostranskih razpravah je Komisija uporabila popravke glede osmih proračunskih postavk.
– Trditve strank
105 Grška vlada med proračunskimi postavkami, upoštevnimi za zadevne popravke na področju finančne revizije, izpodbija popravke v višini 455.070,44 eura glede pomoči za grašico in 33.718,52 eura glede pomoči na hektar za riž.
106 Grška vlada navaja samo en tožbeni razlog za razglasitev ničnosti, in sicer kršitev člena 4(2) Uredbe št. 296/96, člena 7(4) in člena 8(1) Uredbe št. 1258/1999 ter tudi dokumenta št. VI/5330/97, poleg tega pa sklicuje na nezadostno obrazložitev in napačno ugotovljeno dejansko stanje.
107 Iz zgoraj navedenih določb naj bi izhajalo, da so države članice zavezane spoštovati roke plačil pomoči, sicer naj bi jim bili naloženi postopno padajoči finančni popravki, ki lahko znašajo do 100 % odhodkov. Vendar bi morala Komisija zato, prvič, upoštevati finančno izgubo, ki jo je utrpela Skupnost zaradi neupoštevanja teh rokov, in drugič, spoštovati načelo sorazmernosti. Poleg tega naj bi bila Komisija dolžna uporabiti manjši delež zmanjšanja ali zmanjšanja sploh ne uporabiti, če se za nekatere ukrepe pojavijo posebni pogoji poslovanja ali če država članica predloži utemeljeno obrazložitev. Zato naj bi prekoračitev roka plačila zaradi dodatnih nadzorov v primerih, ki so predmet izpodbijanja, ali zaradi dodatnih plačil, ki so izvršena zaradi preučitve utemeljenih ugovorov zoper napake pri vpisovanju v baze podatkov, pomenila poseben pogoj, kar je tudi utemeljeno obrazloženo.
108 Grški organi naj bi Komisijo obvestili, da je zamuda pri plačilu nastala zaradi nujno potrebnih dodatnih nadzorov, zlasti v prefekturi Heraklion, ki je največja v državi glede pridelave grašice. Grški organi naj bi z dopisom z dne 26. januarja 2001 zaprosili za podaljšanje roka plačila pomoči, zato da bi bile izpolnjene zahteve iz delovnega dokumenta št. VI/7105/98 o povišanju stopnje nadzora pri ugotovitvi pomembnih nepravilnosti. Komisija naj bi z dopisom z dne 1. februarja 2001 to prošnjo zavrnila z navedbami, da naj bi bila dokazila o tem upoštevana v postopku za potrditev obračuna EKUJS, zato da ne bi bil naložen popravek. Prag v višini 4 %, ki ga določa člen 4(2) Uredbe št. 296/96 (glej točko 103 zgoraj), naj bi bil prekoračen le zaradi pomembnega povečanja nadzorov, ki so jih izvedli organi prefekture v Heraklionu.
109 Vendar naj bi Komisija v dopisu z dne 6. novembra 2003 navedla, da se je za izvedbo zadevnih nadzorov uporabljal člen 4(2)(a) Uredbe št. 296/96. Komisija naj torej ne bi smela naložiti nobenega popravka ali bi morala naložiti vsaj nižji popravek.
110 Glede popravka glede pomoči na hektar za riž grška vlada poudarja, da so ugotovljene zamude nastale zaradi preučevanja ugovorov zaradi napak pri vpisovanju elementov v bazo podatkov. V eni od treh zadevnih prefektur naj bi zamuda nastala zaradi stavke v zvezi kmetijskih zadrug, okoliščine, ki pomeni primer višje sile. Iz tega naj bi izhajalo, da naj bi zadevne zamude nastale zaradi izrednih okoliščin za zaščito finančnih interesov Skupnosti. Ob upoštevanju teh okoliščin grška vlada zahteva razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe v delu, kjer določa zadevni popravek, ali, podredno, omejitev tega na 2 % plačil, izvršenih po poteku roka.
111 Komisija odgovarja, da je treba člen 4(2)(b), zadnja alinea, Uredbe št. 296/96 kot določbo o odstopanju razlagati ozko, dokazno breme pa nosi stranka, ki se nanj sklicuje.
112 Glede pomoči za grašico naj zamude pri plačilu nad pragom 4 % (glej točko 103 zgoraj) ne bi bile upravičene, saj je bil ta prag dovoljen zaradi temeljite izvedbe nadzorov in tudi izvedbe dodatnih nadzorov. Prošnja za podaljšanje roka naj bi bila poleg tega vložena tri dni pred potekom dodatnega roka in naj zaradi tega ne bi bila sprejeta. Iz dokumenta št. VI/5330/97 naj bi izhajalo, da morajo države članice, če želijo doseči odobritev izjeme zaradi izvedbe dodatnih nadzorov, predložiti dokaz, da izpodbijani zneski presegajo prag 4 % od plačanih odhodkov. Komisija meni, da grški organi niso ustrezno upravičili prekoračitev rokov in da je bila prošnja za podaljšanje v vsakem primeru vložena prepozno.
113 Enako naj bi veljalo glede pomoči na hektar za riž. Grška vlada naj prekoračitve rokov ne bi mogla upravičiti s sklicevanjem na okoliščine, ki sodijo v sfero njene lastne odgovornosti, kot na primer preučevanje pritožb in ugovorov zaradi napak v bazi podatkov.
– Presoja Sodišča prve stopnje
114 Opozoriti je treba, kot izhaja iz tabele v točki C.1.1.4 zbirnega poročila, da je Komisija glede pomoči za grašico in pomoči na hektar za riž uporabila popravke, ki so enaki že izvršenim odbitkom v okviru mesečnih predplačil v skladu s členom 4(2) Uredbe št. 296/96.
115 Prav tako je treba poudariti, kot je izpostavila Komisija, da je člen 4(2), druga alinea, Uredbe št. 296/96 določba o odstopanju in ga je zato treba razlagati ozko.
116 Poleg tega morajo biti finančni stroški v breme EKUJS izračunani ob predpostavki, da so roki, ki jih določa veljavna kmetijska ureditev, spoštovani. Posledično države članice, če izplačujejo pomoči po poteku roka, obremenijo EKUJS z nerednimi in zato neupravičenimi izplačili, kot to določa tudi četrta uvodna izjava Uredbe št. 296/96 (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 28. oktobra 1999 v zadevi Italija proti Komisiji, C-253/97, Recueil, str. I-7529 točka 126). Posledično mora država članica urediti svoj sistem nadzorov ob upoštevanju roka za izplačila pomoči, ki ga določa člen 8(1) Uredbe št. 1251/1999 (glej po anologiji sodbo Sodišča prve stopnje z dne 20. junija 2006 v zadevi Grčija proti Komisiji, T-251/04, ZOdl., str. II-0000, točka 76). Poleg tega je namen štiriodstotnega praga iz člena 4(2) Uredbe št. 296/96 prav ta, da daje državam članicam možnost, da izvedejo dodatne nadzore, s tem da število mesecev zamude nima nobenega vpliva za izplačila, ki ne presegajo tega praga.
117 Kot izhaja iz spisa, naj bi organi prefekture v Heraklionu obvestili ministrstvo za kmetijstvo o prvih rezultatih nadzorov šele 19. januarja 2001, to pa je z dopisom z dne 22. januarja 2001 opozorilo na obveznost izvedbe novih nadzorov v skladu z dokumentom VI/7105/98 (glej točko 108 zgoraj). To ministrstvo je z dopisom z dne 26. januarja 2001 (petek) zaprosilo za podaljšanje roka plačila, ki je potekel 31. dne istega meseca, vendar ni navedlo upoštevne kulture niti predložilo dokazil v zvezi s tem. To prošnjo je Komisija s telefaksom z dne 1. februarja 2001 upravičeno zavrnila, ker ni bila jasna in je bila predvsem prepozna.
118 V teh okoliščinah je Komisija v dopisu z dne 6. novembra 2003 upravičeno vztrajala pri svojem stališču, da potreba po izvedbi dodatnih nadzorov, na katero so se sklicevali grški organi, ne bi smela presegati praga 4 % (glej točko 103 zgoraj).
119 Zato grška vlada ni dokazala, da so bili glede zamud plačil v zvezi s pomočjo za grašico izpolnjeni pogoji za uporabo člena 4(2), zadnja alinea, Uredbe št. 296/96.
120 Enako velja glede pomoči na hektar za riž. Komisija namreč upravičeno poudarja, da država članica ne bi smela upravičiti prepoznih plačil s sklicevanjem na nedelovanje nacionalnih postopkov in na pritožbe, ki iz tega izhajajo. Trditev o stavki kot primeru višje sile, na katero se sklicuje grška vlada, ne more uspeti. Edini dokument, ki se na to nanaša, je dopis prefekture Imathia z dne 25. oktobra 2001, naslovljen na ministrstvo za kmetijstvo, ki navaja, da so bili zaradi zadevne stavke rezultati preučevanja tožb poslani prepozno, to je 30. aprila 2001. Vendar je ta stavka povzročila zamudo pri preučevanju pritožb, vloženih zaradi napak pri plačilih pomoči, to pa je težava, za katero je odgovorna država članica. Grška vlada poleg tega ne predloži nobenega dokaza o trajanju zadevne stavke niti o tem, ali je bila napovedana ali ne. Posledično je treba ta tožbeni razlog za razglasitev ničnosti zavrniti.
121 Iz vseh navedenih ugotovitev izhaja, da je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično v delu, kjer za Helensko republiko določa poseben popravek v višini 200.146,68 eura za finančna leta od 1996 do 1998 (pomoč za porabo olivnega olja), medtem ko je treba v preostalem tožbo zavrniti.
Stroški
122 V skladu s členom 87(3) Poslovnika lahko Sodišče prve stopnje odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje lastne stroške, če vsaka stranka uspe samo deloma. Ker Helenska republika z večjim delom tožbe ni uspela, je treba odločiti, da poleg svojih stroškov nosi tudi 70 % stroškov, ki jih je priglasila Komisija, le-ta pa nosi 30 % svojih stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (drugi senat)
razsodilo:
1) Odločba Komisije 2005/354/ES z dne 29. aprila 2005 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) iz financiranja Skupnosti se razglasi za nično v delu, kjer za Helensko republiko določa posebni popravek v višini 200.146,68 eura za finančna leta od 1996 do 1998 (pomoč za porabo olivnega olja).
2) V preostalem se tožba zavrne.
3) Helenska republika poleg svojih stroškov nosi tudi 70 % stroškov, ki jih je priglasila Komisija, le-ta pa nosi 30 % svojih stroškov.
Pirrung | Forwood | Papasavvas |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 12. septembra 2007.
Stvarno kazalo
Pravni okvir
Dejansko stanje
Postopek in predlogi strank
Utemeljenost tožbe
Poljščine
Skupnostna ureditev
Zbirno poročilo
Prvi tožbeni razlog: nepristojnost Komisije ratione temporis
– – Trditve strank
– Presoja Sodišča prve stopnje
Drugi tožbeni razlog: napačna uporaba prava, napačno ugotovljeno dejansko stanje in nezadostna obrazložitev
– Trditve strank
– Presoja Sodišča prve stopnje
Tretji tožbeni razlog: kršitev dokumenta št. VI/5330/97 in načela sorazmernosti, napačno ugotovljeno dejansko stanje in nezadostna obrazložitev glede stopnje zadevnega pavšalnega popravka
– Trditve strank
– Presoja Sodišča prve stopnje
Olivno olje
Skupnostna ureditev
Zbirno poročilo
– Trditve strank
– Presoja Sodišča prve stopnje
Finančna revizija
Skupnostna ureditev
Zbirno poročilo
– Trditve strank
– Presoja Sodišča prve stopnje
Stroški