SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 5. aprila 2017(*)

„Damping – Uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije, Tajvana in Tajske – Pregled zaradi izteka ukrepov – Predlog Komisije za podaljšanje navedenih ukrepov – Sklep Sveta o končanju postopka pregleda brez uvedbe teh ukrepov – Ničnostna tožba – Člen 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 – Verjetnost ponovnega nastanka znatne škode – Člen 21(1) Uredbe št. 1225/2009 – Interes Unije – Očitne napake pri presoji – Obveznost obrazložitve – Odškodninska tožba“

V zadevi T‑422/13,

Committee of Polyethylene Terephthalate (PET) Manufacturers in Europe (CPME) s sedežem v Bruslju (Belgija), in druge tožeče stranke, navedene v prilogi(1), ki jih zastopata L. Ruessmann, odvetnik, in J. Beck, solicitor,

tožeče stranke,

ob intervenciji

Evropske komisije, ki jo zastopajo J.‑F. Brakeland, A. Demeneix in M. França, agenti,

intervenientka,

proti

Svetu Evropske unije, ki ga zastopata S. Boelaert in J.‑P. Hix, agenta, skupaj z B. O’Connorjem, solicitor, in S. Gublom, odvetnikom,

tožena stranka,

ob intervenciji

European Federation of Bottled Waters (EFBW) s sedežem v Bruslju,

Caiba, SA s sedežem v Paterni (Španija),

Coca-Cola Enterprises Belgium (CCEB) s sedežem v Anderlechtu (Belgija),

Danone s sedežem v Parizu (Francija),

Nestlé Waters Management & Technology s sedežem v Issy-les-Moulineauxu (Francija),

Pepsico International Ltd s sedežem v Londonu (Združeno kraljestvo)

in

Refresco Gerber BV s sedežem v Rotterdamu (Nizozemska),

ki jih zastopa E. McGovern, barrister,

intervenienti,

zaradi, prvič, predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev delne ničnosti Izvedbenega sklepa Sveta z dne 21. maja 2013 o zavrnitvi predloga izvedbene uredbe Sveta o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Indije, Tajvana in Tajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 ter o zaključku postopka pregleda zaradi izteka ukrepa glede uvoza nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Indonezije in Malezije, če bi predlog uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Indije, Tajvana in Tajske (2013/226/EU) (UL 2013, L 136, str. 12), v delu, v katerem je bil z njim zavrnjen predlog za uvedbo dokončne protidampinške dajatve na uvoz s poreklom iz Indije, Tajvana in Tajske ter končan postopek pregleda glede tega uvoza, in drugič, zahtevka na podlagi člena 268 PDEU za povrnitev škode, ki naj bi nastala tožečim strankam,

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi H. Kanninen, predsednik, I. Pelikánová, sodnica, in E. Buttigieg (poročevalec), sodnik,

sodna tajnica: C. Heeren, administratorka,

na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne 28. junija 2016

izreka naslednjo

Sodbo

 Pravni okvir

1        Zadevni sklep v tej zadevi je bil sprejet na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 2009, L 343, str. 51, popravek v UL 2010, L 7, str. 22, v nadaljevanju: osnovna uredba), preden je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2014 o spremembi določenih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje določenih ukrepov (UL 2014, L 18, str. 1) ter razveljavljena z Uredbo (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 21).

2        Člen 11(2) osnovne uredbe je določal:

„Dokončni protidampinški ukrep preneha veljati pet let po svoji uvedbi ali pet let od datuma zaključka zadnjega pregleda, ki je obravnaval tako damping kot tudi škodo, razen če je v tem pregledu določeno, da bo po izteku ukrepov verjetno prišlo do nadaljevanja ali do ponovnega pojava dampinga in škode. Tak pregled zaradi izteka ukrepa se začne na pobudo [Evropske k]omisije ali pa na zahtevo, ki jo vložijo proizvajalci [Unije] ali pa se vloži v njihovem imenu, in ukrep ostane v veljavi, dokler ni znan rezultat takega pregleda.

Pregled ob izteku ukrepa se začne, če zahtevek zanj vsebuje dovolj dokazov, da bi konec ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga ali škode. Na tako verjetnost lahko na primer kažejo dokazi o nadaljevanju dampinga in škode ali dokazi, da je odstranitev škode deloma ali v celoti posledica obstoja ukrepov ali dokazi, da so okoliščine, v katerih se nahajajo izvozniki, ali pa okoliščine na trgu take, da kažejo na verjetnost nadaljevanja škodljivega dampinga.

Pri izvajanju preiskav, po tem odstavku, se izvoznikom, uvoznikom, predstavnikom države izvoznice in proizvajalcem [Unije] da možnost, da podrobneje razložijo, spodbijajo ali komentirajo zadeve, opisane v zahtevku po pregledu, in sklepi se sprejmejo ob primernem upoštevanju vseh relevantnih in ustrezno dokumentiranih dokazov, predloženih v zvezi z vprašanjem, ali je verjetno oziroma ni verjetno, da bi konec ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga in škode.

Obvestilo o bližajočem se koncu ukrepov se objavi v Uradnem listu Evropske unije ob primernem času v zadnjem letu obdobja uporabe ukrepov, kot je opredeljeno v tem odstavku. Po tem imajo proizvajalci [Unije] najkasneje tri mesece pred koncem petletnega obdobja pravico vložiti zahtevek za pregled v skladu z drugim pododstavkom. Prav tako se objavi obvestilo, ki naznani dejansko prenehanje ukrepov v skladu s tem odstavkom.“

3        V skladu s členom 11(5) osnovne uredbe se „[u]strezne določbe te uredbe v zvezi s postopki in vodenjem preiskav razen tistih, ki se nanašajo na roke, […] uporabljajo za vsak pregled, ki se opravlja v skladu z odstavki 2, 3 in 4“.

4        Člen 9(4) osnovne uredbe je določal:

„Kadar končno ugotovljena dejstva kažejo na obstoj dampinga in z njim povezane škode in interes [Unije] zahteva ukrepanje v skladu s členom 21, Svet na predlog Komisije in po posvetovanju s Svetovalnim odborom, uvede dokončno proti dampinško dajatev. Svet sprejme predlog, razen če ga v roku enega meseca, po tem ko ga je predložila Komisija, z navadno večino zavrne […]“

5        V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe se „[v]sa posvetovanja, predvidena po tej uredbi, […] odvijajo v okviru Svetovalnega odbora, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh držav članic in s predstavnikom Komisije kot predsednikom“.

6        Člen 20(4) osnovne uredbe je določal:

„Končno razkritje je podano v pisni obliki. Izda se v najkrajšem možnem času ob ustreznem upoštevanju zaščite zaupnih informacij in običajno ne kasneje kot en mesec pred dokončno odločitvijo ali pred trenutkom, ko Komisija predloži kakršen koli predlog za dokončne ukrepe v skladu z členom 9. Če Komisija ob tem času še ne more razkriti določenih dejstev ali premislekov, se ta razkrijejo kasneje v najkrajšem možnem času. To razkritje ne vpliva na katerokoli kasnejšo odločitev, ki jo lahko sprejme Komisija ali Svet, toda če ta odločitev temelji na kakih drugačnih dejstvih ali premislekih, se ta razkrijejo v najkrajšem možnem času.“

7        V skladu s členom 20(5) osnovne uredbe se „[p]ripombe, ki so dane po dokončnem razkritju, […] upoštevajo samo v primeru, če se prejmejo v roku, ki ga v vsakem posameznem primeru določi Komisija in ki znaša vsaj 10 dni, pri čemer se na ustrezen način upošteva nujnost primera“.

8        Člen 21(1) osnovne uredbe je določal:

„Odločitev o tem, ali interes [Unije] zahteva posredovanje, temelji na ocenitvi vseh različnih interesov, vzetih kot celota, vključno z interesi domače industrije in uporabnikov ali potrošnikov; odločitev v smislu tega člena se sprejme samo, če so pred tem vse stranke dobile priložnost, da povedo svoja stališča v skladu z odstavkom 2. Pri taki preiskavi je posvečena posebna pozornost potrebi po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivlja trgovino in vzpostavitvi učinkovite konkurence. Ukrepi, ki so določeni na osnovi ugotovljenega dampinga in škode, se morda ne uporabijo, če pristojni organi na osnovi predloženih informacij lahko jasno ugotovijo, da uporaba takih ukrepov ni v interesu [Unije].“

 Dejansko stanje

9        Ta zadeva se nanaša na postopek pregleda, uveden na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe, zaradi izteka protidampinških dajatev, ki jih je Svet Evropske unije od leta 2000 naložil na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata (PET) s poreklom, med drugim, iz Indije, Tajvana in Tajske (v nadaljevanju: zadevne protidampinške dajatve).

10      Svet je od leta 2000 naložil protidampinške dajatve tudi na uvoz nekaterih vrst PET s poreklom iz Indonezije in Malezije ter izravnalne dajatve na uvoz nekaterih vrst PET s poreklom med drugim iz Indije (v nadaljevanju: zadevne izravnalne dajatve).

11      Industrija za proizvodnjo PET v Evropski uniji je 25. novembra 2011, potem ko sta bili v Uradnem listu Evropske unije objavljeni obvestili o izteku vseh protidampinških dajatev, omenjenih zgoraj v točkah 9 in 10 (UL 2011, C 122, str. 10), in zadevnih izravnalnih dajatev (UL 2011, C 116, str. 10), pri Evropski komisiji vložila zahtevka za začetek pregleda zaradi izteka protidampinških in izravnalnih dajatev na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe oziroma člena 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 2009, L 188, str. 93).

12      Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom iz člena 15 osnovne uredbe ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregledov zaradi izteka ukrepov, zato je 24. februarja 2012 napovedala začetek teh pregledov (UL 2012, C 55, str. 4, in UL 2012, C 55, str. 14).

13      Na podlagi preiskav je Komisija predlagala, naj se protidampinške dajatve za uvoz PET s poreklom iz Indonezije in Malezije ne podaljšajo. Je pa Komisija predlagala, naj se za obdobje petih let podaljšajo zadevne protidampinške in izravnalne dajatve. Glede, natančneje, zadevnih protidampinških dajatev je Komisija menila, da v primeru njihovega izteka obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval in bo ponovno nastala škoda za industrijo Unije, ter da podaljšanje navedenih dajatev ni v nasprotju z interesom Unije.

14      Komisija je 3. aprila 2013 svetovalnemu odboru predstavila svoje predloge. Tega dne je trinajst predstavnikov držav članic v tem odboru nasprotovalo predlogu podaljšanja zadevnih protidampinških dajatev. Ta predlog je bil torej podprt z navadno večino predstavnikov držav članic.

15      Na podlagi tega je Komisija Svetu 23. aprila 2013 predložila osnutek protidampinške uredbe (v nadaljevanju: predlog Komisije) in osnutek protisubvencijske uredbe o podaljšanju zadevnih protidampinških in izravnalnih dajatev za dodatno obdobje petih let.

16      Svet je 21. maja 2013 na predlog Komisije podaljšal zadevne izravnalne dajatve s svojo Izvedbeno uredbo (EU) št. 461/2013 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih vrst PET s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe št. 597/2009 (UL 2013, L 137, str. 1). Ugotovil je namreč, da je industrija Unije kljub očitnim pozitivnim trendom in znatnim prizadevanjem za prestrukturiranje „še vedno v občutljivem položaju“ (uvodna izjava 186). Svet je poudaril tudi, da bi se glede na verjetno znatno povečanje subvencioniranega uvoza iz Indije, ki bi verjetno nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije, v primeru izteka veljavnosti ukrepov položaj zelo verjetno poslabšal, znatna škoda pa bi se ponovila (uvodna izjava 211). Nazadnje je Svet menil, da zadevne izravnalne dajatve nimajo „nesorazmernega učinka“ za uporabnike PET v Uniji (uvodna izjava 264). Na podlagi tega je Svet menil, da „ni mogoče jasno skleniti, da ohranitev [zadevnih] izravnalnih [dajatev] ni v interesu Unije“ (uvodna izjava 265).

17      Svet je namreč istega dne sprejel Sklep 2013/226/EU o zavrnitvi predloga izvedbene uredbe Sveta o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst PET s poreklom iz Indije, Tajvana in Tajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe št. 1225/2009 ter o zaključku postopka pregleda zaradi izteka ukrepa glede uvoza nekaterih vrst PET s poreklom iz Indonezije in Malezije, če bi predlog uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst PET s poreklom iz Indije, Tajvana in Tajske (UL 2013, L 136, str. 12, v nadaljevanju: izpodbijani sklep).

18      V izpodbijanem sklepu je Svet odločil, da v nasprotju s tem, kar je predlagala Komisija, ne bo podaljšal zadevnih protidampinških dajatev (člen 1). Menil je namreč, da za možnost ponovnega nastanka škode v primeru izteka veljavnosti zadevnih protidampinških ukrepov „ni bilo dokazov“ (točka 5 obrazložitve) in da se ta škoda „verjetno ne bo“ ponovila (točka 17 obrazložitve). Svet je ugotovil tudi, da očitno ni v interesu Unije, da se ukrepi podaljšajo, saj stroški za uvoznike, uporabnike in potrošnike niso sorazmerni s koristmi za industrijo Unije (točke od 18 do 23 obrazložitve). Na podlagi tega je Svet končal postopek pregleda v zvezi z zadevnimi protidampinškimi dajatvami, ne da bi te dajatve podaljšal (člen 2).

19      Glede protidampinških dajatev za uvoz PET s poreklom iz Indonezije in Malezije (glej točko 10 zgoraj) pa je Svet v izpodbijanem sklepu sledil predlogu Komisije, naj se te dajatve ne podaljšajo. Glede tega je – tako kot Komisija – menil, da ni verjetno, da bi indonezijski ali malezijski proizvajalci izvozniki kratkoročno ali srednjeročno nadaljevali izvoz škodljivih količin na trg Unije po dampinških cenah, če bi se ukrepi razveljavili (točka 4 obrazložitve). Na podlagi tega je Svet prav tako končal postopek pregleda v zvezi z veljavnimi protidampinškimi dajatvami na uvoz s poreklom iz teh držav (člen 2).

 Postopek in predlogi strank

20      Committee of Polyethylene Terephthalate (PET) Manufacturers in Europe (CPME) je združenje proizvajalcev PET v Uniji. Družbe Cepsa Química, SA, Equipolymers Srl, Indorama Ventures Poland sp. z o.o., Lotte Chemical UK Ltd, M & G Polimeri Italia SpA, Novapet, SA, Ottana Polimeri Srl, UAB Indorama Polymers Europe, UAB Neo Group in UAB Orion Global pet so proizvajalci PET v Uniji.

21      Tožeče stranke, torej vsi subjekti, navedeni zgoraj v točki 20, so 14. avgusta 2013 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile akt, s katerim so v bistvu predlagale, naj se na podlagi člena 263 PDEU izpodbijani sklep razglasi za delno ničen in naj se na podlagi člena 268 PDEU nadomesti škoda, ki naj bi jim nastala zaradi njegovega nezakonitega sprejetja.

22      Komisija je 17. oktobra 2013 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog za intervencijo v podporo predlogom tožečih strank za razglasitev delne ničnosti izpodbijanega sklepa. S sklepom z dne 27. novembra 2013 je predsednik prvega senata Splošnega sodišča to intervencijo dovolil.

23      Nekateri uporabniki PET v Uniji, in sicer družbe Caiba, SA, Coca-Cola Enterprises Belgium (CCEB), Danone, Nestlé Waters Management & Technology, Pepsico International Ltd in Refresco Gerber BV ter združenje, ki zastopa to industrijo, in sicer European Federation of Bottled Waters (EFBW) (v nadaljevanju skupaj: zasebni intervenienti), so 20. decembra 2013 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili predlog za intervencijo v podporo predlogom Sveta.

24      Tožeče stranke so 20. februarja 2014 vložile ugovore zoper ta predlog za intervencijo. Tožeče stranke so v skladu s členom 116(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje z dne 2. maja 1991 predlagale tudi, naj se zasebnim intervenientom, če bi bila njihova intervencija dovoljena, ne pošiljajo trditve in priloge iz vlog v zvezi z njihovim odškodninskim zahtevkom zaradi njihove zaupnosti. Za posredovanje teh podatkov so tožeče stranke predložile nezaupno različico zadevnih vlog in prilog.

25      Prvi senat Splošnega sodišča je s sklepom z dne 8. julija 2014 ugodil predlogu zasebnih intervenientov za intervencijo zgolj v delu, v katerem so podpirali predloge Sklepa za zavrnitev ničnostne tožbe tožečih strank in ne v zvezi s predlogi za zavrnitev njihovega odškodninskega zahtevka. Posredovanje procesnih aktov zasebnim intervenientom je bilo omejeno na nezaupno različico, ki so jo predložile tožeče stranke. Zasebni intervenienti niso vložili ugovorov zoper predlog za zaupno obravnavanje.

26      Splošno sodišče (prvi senat) je na predlog sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni del postopka in stranke na podlagi ukrepov procesnega vodstva iz člena 89 Poslovnika Splošnega sodišča pozvalo, naj odgovorijo na pisna vprašanja. Stranke so nanje odgovorile v predpisanih rokih. Zlasti je Splošno sodišče stranke pozvalo, naj se opredelijo glede vprašanja, ali izpodbijani sklep izpolnjuje obveznosti, ki Svet zavezujejo na podlagi člena 296 PDEU.

27      Stranke so na obravnavi 28. junija 2016 podale ustne navedbe in odgovorile na ustna vprašanja Splošnega sodišča.

28      Med obravnavo so tožeče stranke navedle, da želijo posodobiti odškodninski zahtevek, ki so ga vložile na podlagi člena 268 PDEU. Splošno sodišče je na podlagi te prošnje tožeče stranke pozvalo, naj predložijo to posodobitev. Svet je predložil stališča o navedeni posodobitvi v predpisanem roku.

29      Ustni del postopka je bil končan 18. novembra 2016.

30      Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

–        ugotovi, da je tožba dopustna in utemeljena;

–        razglasi izpodbijani sklep za ničen v delu, v katerem z njim niso bile podaljšane zadevne protidampinške dajatve;

–        Svetu naloži, naj jim plača odškodnino za nastalo škodo;

–        Svetu naloži plačilo stroškov;

–        zasebnim intervenientom naloži plačilo stroškov, nastalih zaradi njihove intervencije.

31      Svet Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        predlog za razglasitev ničnosti zavrne kot neutemeljen;

–        odškodninski zahtevek zavrne kot neutemeljen;

–        tožečim strankam naloži plačilo stroškov.

32      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        ugotovi, da je predlog za razglasitev ničnosti dopusten in utemeljen;

–        Svetu naloži plačilo stroškov.

33      Zasebni intervenienti Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

–        zavrne predlog za razglasitev ničnosti;

–        tožečim strankam naloži plačilo stroškov.

 Pravo

1.     Predlog za razglasitev ničnosti

34      Tožeče stranke v utemeljitev svojega predloga za razglasitev ničnosti navajajo tri tožbene razloge. S prvim in tretjim tožbenim razlogom se navaja, da jim Svet niti ni razkril dejstev in preudarkov, na podlagi katerih je bil sprejet izpodbijani sklep, niti jim ni predpisal roka za predložitev stališč o zadnjenavedenih. Taka opustitev po njihovem mnenju pomeni kršitev člena 20(4) in (5) osnovne uredbe in pravice tožečih strank do obrambe (prvi tožbeni razlog) ter načel skrbnosti in dobrega upravljanja (tretji tožbeni razlog). V okviru drugega tožbenega razloga tožeče stranke navajajo očitno napako pri presoji in kršitev člena 11(2) in člena 21(1) osnovne uredbe.

35      Splošno sodišče bo najprej preučilo drugi tožbeni razlog, ki so ga navedle tožeče stranke.

 Drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji in kršitev člena 11(2) in člena 21(1) osnovne uredbe

36      Tožeče stranke ob podpori Komisije navajajo, da ugotovitvi Sveta v točkah 17 in 23 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu s katerima po eni strani zaradi izteka ukrepov verjetno ne bo ponovno nastala znatna škoda in po drugi strani podaljšanje zadevnih protidampinških dajatev očitno ni v interesu Unije, pomenita očitno napako pri presoji in sta v nasprotju s členom 11(2) oziroma 21(1) osnovne uredbe.

37      Ugotovitvi naj bi namreč temeljili na preudarkih, ki odražajo delno in popačeno izbiro dejstev, ugotovljenih med preiskavo Komisije, ter na drugih neutemeljenih ali celo očitno napačnih trditvah. Nekatere trditve naj bi bile tudi nepotrjene in nedosledne. Ugotovitve iz izpodbijanega sklepa naj bi bile v nasprotju z ugotovitvami Komisije in ugotovitvami Sveta samega v Izvedbeni uredbi št. 461/2013.

38      Svet ob podpori zasebnih intervenientov zavrača trditve tožečih strank in Komisije ter trdi, da lahko na podlagi svoje široke diskrecijske pravice da prednost enemu elementu pred drugim ali celo ugotovi, da nek element ni upošteven. Ker je analiza predvidevanja v okviru pregleda kompleksna, naj bi tako Komisija kot Svet lahko prišla do različnih ugotovitev, ne da bi eden od njiju storil očitno napako pri presoji. Glede zatrjevanega nasprotovanja med izpodbijanim sklepom in Izvedbeno uredbo št. 461/2013 Svet navaja, da gre za različna postopka, ki lahko vodita do različne presoje dejstev. Nazadnje naj pri njegovih ugotovitvah iz točk 17 in 23 obrazložitve izpodbijanega sklepa ne bi bila storjena očitna napaka.

39      Pred natančnejšo preučitvijo trditev tožečih strank v zvezi s kršitvami člena 11(2) in člena 21(1) osnovne uredbe je treba v odgovor na nekatere trditve tožečih strank ugotoviti naravo pregleda, ki ga je moral Svet opraviti na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe, in obseg nadzora, ki ga Splošno sodišče opravi nad izpodbijanim sklepom.

 Analiza, ki jo mora Svet opraviti na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe, in obseg nadzora, ki ga Splošno sodišče opravi nad izpodbijanim sklepom

40      Zasebni intervenienti navajajo, da v skladu s členom 11(2), prvi pododstavek, osnovne uredbe ukrepi načeloma prenehajo veljati s koncem predpisanega roka, „razen če je […] določeno“, da bo po njihovem izteku verjetno prišlo do nadaljevanja ali do ponovnega pojava dampinga in škode. Tako menijo, da za iztek ukrepov ni treba pozitivno dokazati, da je malo verjetno ali da ni verjetno, da bo prišlo do nadaljevanja ali do ponovnega pojava škodljivega dampinga, temveč zadostuje, da se ugotovi, da nasprotno ni bilo dokazano, kar je manj težavno.

41      Zasebni intervenienti priznavajo, da Svet v izpodbijanem sklepu včasih svoje ugotovitve predstavi „bolj poudarjeno“ s trditvijo, da se v primeru izteka ukrepov znatna škoda „verjetno ne bo“ ponovila. Vendar menijo, da te trditve ne spremenijo narave pregleda, ki ga je treba opraviti. V teh okoliščinah Splošnemu sodišču predlagajo, naj upošteva naravo tega pregleda pri preučitvi očitkov tožečih strank v zvezi s tem, da je Svet uporabil člen 11(2) osnovne uredbe.

42      Zasebni intervenienti navajajo tudi, da je Svet v izpodbijanem sklepu opravil ustrezen pregled s tem, da je navedel, prvič, da „ni dokazano, da bi odprava protidampinških ukrepov zoper Indijo, Tajvan in Tajsko verjetno povzročila nadaljevanje ali ponovitev škodljivega dampinga“ (točka 5 obrazložitve), drugič, da „ni bilo dokazov, da bi se ob izteku ukrepov verjetno ponovno pojavil škodljivi damping zaradi uvoza iz [Indije, Tajvana in Tajske]“ (točka 12 obrazložitve), in tretjič, da „ni bilo predstavljenih nobenih prepričljivih dokazov za več dejavnikov, ki se zdijo bistveni za oceno, ali bi odprava dajatev povzročila ponovitev škodljivega dampinga“ (točka 15 obrazložitve).

43      Svet je v odgovor na pisno vprašanje Splošnega sodišča pojasnil, da je moral pri sprejemanju sklepa na podlagi člena 9(4) osnovne uredbe po postopku pregleda v skladu s členom 11(2) navedene uredbe analizirati, „ali je dokazano“, da je na podlagi v preteklosti dokazanih dejstev verjetno, da se škodljivi damping nadaljuje ali ponovno pojavi v prihodnosti. V obravnavanem primeru pa je Svet navedel, da je menil, da na podlagi dejstev, kakršna je ugotovila Komisija, ni razvidno, da se bo škodljivi damping nadaljeval ali ponovno pojavil.

44      Svet je na obravnavi dodal, da je moral zgolj zavrniti ali sprejeti predlog Komisije in utemeljiti svojo odločitev. Priznal je tudi, da je v izpodbijanem sklepu s tem, da je včasih potrdil, da se škoda verjetno ne bo ponovno pojavila, prekoračil analizo, zahtevano s členom 11(2) osnovne uredbe. Vendar je Svet opozoril, da je iz dejanskih elementov, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedel v utemeljitev te ugotovitve, nujno izhajalo, da Komisija ni dokazala verjetnosti škode.

45      Komisija je v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča pojasnila, da instituciji Unije načeloma končata postopek pregleda zaradi izteka ukrepov, ne da bi ohranili obstoječe ukrepe, če menita, da ni podanih dovolj dokazov za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode. Vendar je Komisija navedla, da člen 11(2) osnovne uredbe institucijama Unije ne preprečuje, da kot v obravnavanem primeru uporabita zahtevnejšo metodo, tako da se opreta na izrecno ugotovitev, da razveljavitev obstoječih ukrepov z materialnega vidika ne more povzročiti ponovnega pojava dampinga in škode. Meni, da bi imeli instituciji Unije, če bi bilo tako, pravico preveriti, ali dejstva potrjujejo tako ugotovitev. Komisija se je v zvezi s tem sklicevala na sodbo z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209, točki 74 in 75).

46      Ko je bilo to vprašanje tožečim strankam postavljeno na obravnavi, so soglašale s trditvami Komisije.

47      Glede tega je treba opozoriti, da Svet v izpodbijanem sklepu ni samo deloma zavrnil predloga Komisije (člen 1), temveč je tudi sam končal postopek pregleda, ki ga je ta začela (člen 2). V teh okoliščinah je moral Svet spoštovati pogoje, ki jih za tako končanje nalaga osnovna uredba.

48      V skladu s členom 11(2), prvi pododstavek, osnovne uredbe dokončni protidampinški ukrep preneha veljati pet let po svoji uvedbi ali pet let od datuma zaključka zadnjega pregleda, ki je obravnaval tako damping kot škodo, „razen če je v tem pregledu določeno, da bo po izteku ukrepov verjetno prišlo do nadaljevanja ali do ponovnega pojava dampinga in škode“.

49      Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da zgolj možnost, da se damping in škoda nadaljujeta ali ponovita, ne zadostuje za utemeljitev ohranitve ukrepa, saj se za to zahteva, da se dokaže verjetnost, da se bo škoda nadaljevala ali ponovila (sodba z dne 20. junija 2001, Euroalliages/Komisija, T‑188/99, EU:T:2001:166, točka 42). Poleg tega morajo pristojni organi na podlagi preiskave potrditi to verjetnost (sodba z dne 20. junija 2001, Euroalliages/Komisija, T‑188/99, EU:T:2001:166, točka 57).

50      Iz tega je razvidno, da v skladu s členom 11(2), prvi pododstavek, osnovne uredbe ukrepi prenehajo veljati, razen če je bilo dokazano, da bo po njihovem izteku verjetno prišlo do nadaljevanja ali do ponovnega pojava dampinga in škode. V skladu s to določbo institucijam Unije – da ne bi ohranile dokončnega protidampinškega ukrepa – ni treba dokazati, da nadaljevanje ali ponovni pojav dampinga in škode ni verjeten, temveč lahko samo ugotovijo, da taka verjetnost ni bila dokazana.

51      Besedilo člena 11(2), prvi pododstavek, osnovne uredbe se razlikuje od besedila člena 6(1) navedene uredbe, preučenega v sodbi z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), ki jo navaja Komisija. V tej zadevi je namreč Svet uporabil izjemno možnost iz člena 6(1) osnovne uredbe, da se ne upoštevajo le podatki, ki se navezujejo na obdobje preiskave, temveč v nekaterih okoliščinah tudi podatki, ki se navezujejo na obdobje po preiskavi. Sodišče je v teh okoliščinah razsodilo, da se uporaba zadnjenavedenih ne more izogniti nadzoru sodišča Unije. Člen 11(2), prvi pododstavek, osnovne uredbe pa določa le eno vrsto preizkusa za ugotovitev, ali se morajo ohraniti ukrepi, s katero se želi ugotoviti, ali je bila verjetnost nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode dokazana.

52      V obravnavanem primeru je Svet v izpodbijanem sklepu ugotovil, da „ni dokazano“, da bi odprava zadevnih protidampinških dajatev povzročila ponovitev znatne škode (točka 5 obrazložitve) in da se ta „verjetno ne bo“ ponovila (točka 17 obrazložitve). Ti ugotovitvi je Svet utemeljil z enako obrazložitvijo, predstavljeno v točkah od 8 do 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

53      Kot poudarja Svet, je treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučiti, ali je mogoče na podlagi preudarkov, na katere se je oprl v izpodbijanem sklepu, brez očitne napake pri presoji ugotoviti, da v obravnavanem primeru ni bilo dokazano, da bi lahko iztek zadevnih protidampinških dajatev povzročil ponovni nastanek škode.

54      Glede tega je treba opozoriti, da imajo institucije Unije na področju skupne trgovinske politike in predvsem na področju ukrepov trgovinske zaščite zaradi zapletenosti gospodarskih, političnih in pravnih razmer, ki jih morajo preučiti, široko diskrecijsko pravico (sodbi z dne 27. septembra 2007, Ikea Wholesale, C‑351/04, EU:C:2007:547, točka 40, in z dne 11. februarja 2010, Hoesch Metals and Alloys, C‑373/08, EU:C:2010:68, točka 61).

55      V tem kontekstu je treba ugotoviti, da preučitev verjetnosti, da se bosta damping in škoda nadaljevala ali ponovila, zajema presojo zapletenih gospodarskih vprašanj in da mora biti sodni nadzor take presoje zato omejen na preverjanje, ali so bila spoštovana postopkovna pravila, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje, ki se upošteva pri izpodbijani izbiri, ali ne gre za očitno napako pri presoji tega dejanskega stanja in ali ne gre za zlorabo pooblastil (glej v tem smislu sodbi z dne 20. junija 2001, Euroalliages/Komisija, T‑188/99, EU:T:2001:166, točki 45 in 46, in z dne 8. maja 2012, Dow Chemical/Svet, T‑158/10, EU:T:2012:218, točka 21).

56      Sodišče je presodilo tudi, da nadzor Splošnega sodišča nad dokazi, s katerimi instituciji Unije utemeljujeta svoje ugotovitve, ne pomeni nove presoje dejanskega stanja, ki nadomešča presojo teh institucij. Ta nadzor tudi ne posega v široko diskrecijsko pravico teh institucij na področju trgovinske politike, temveč je omejen na ugotavljanje, ali je s temi dokazi mogoče utemeljiti ugotovitve, do katerih sta prišli instituciji (glej v tem smislu sodbo z dne 16. februarja 2012, Svet in Komisija/Interpipe Niko Tube in Interpipe NTRP, C‑191/09 P in C‑200/09 P, EU:C:2012:78, točka 68).

57      Nazadnje je Sodišče pojasnilo, da sodišču Unije ni treba preveriti le vsebinske pravilnosti navedenih dokazov, njihove zanesljivosti in doslednosti, temveč mora preveriti tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse relevantne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletene situacije, in ali lahko utemeljijo ugotovitve institucij (glej v tem smislu sodbo z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel, C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209, točka 36).

58      Ob upoštevanju teh načel je treba v obravnavanem primeru preučiti analizo Sveta v izpodbijanem sklepu glede uporabe člena 11(2) in člena 21(1) osnovne uredbe.

 Preizkus verjetnosti ponovnega nastanka škode v smislu člena 11(2) osnovne uredbe

59      Ohranitev ukrepa v okviru postopka pregleda zaradi njegovega izteka je odvisna od presoje, kakšne bi bile posledice prenehanja tega ukrepa, torej od napovedi na podlagi hipotez v zvezi s prihodnjim razvojem razmer na zadevnem trgu (sodba z dne 20. junija 2001, Euroalliages/Komisija, T‑188/99, EU:T:2001:166, točka 42).

60      Svet je v obravnavanem primeru v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa najprej ugotovil, da „industrija EU trenutno ni utrpela materialne [znatne] škode“.

61      Glede ponovitve znatne škode v primeru izteka protidampinških ukrepov je Svet v točkah 5 in 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa menil, da ni dokazana oziroma da ni verjetna.

62      Svet je to ugotovitev v bistvu utemeljil s temi sedmimi ugotovitvami.

63      Prvič, Svet je poudaril obstoj pozitivnih gospodarskih kazalnikov (točki 8 in 9 obrazložitve), med drugim povečanje cen (točka 8 obrazložitve) – zlasti cen uvoza (točke 9 in fine, 10 in 12 obrazložitve). Po mnenju Sveta „[t]rendi kažejo, da razvoj dogodkov na trgu ni začasen“ (točka 8 in fine obrazložitve).

64      Drugič, Svet je poudaril, da uvoz s poreklom iz zadevnih držav v zadnjih letih ni bil znaten (točka 10 obrazložitve) in da sta tržna deleža uvoza s poreklom iz Tajvana in Tajske „blizu ničle“, kar pomeni, da „je zanesljivost trditev glede dampinga verjetno manjša“ (točka 11 obrazložitve).

65      Tretjič, Svet je navedel, da so bili v skladu s „predstavljenimi podatki“ ukrepi glede na tržne deleže koristnejši za proizvajalce iz tretjih držav kot za industrijo Unije (točka 10 in fine obrazložitve).

66      Četrtič, Svet je poudaril, da v preučevanem obdobju ni bilo nelojalnega nižanja cen uvoza s poreklom iz Indije, Tajvana in Tajske (točka 12 obrazložitve).

67      Petič, Svet je navedel, da bi po izteku ukrepov sicer lahko prišlo do povečanja uvoza, vendar „slednje ne bi bilo veliko“ (točka 14 in fine obrazložitve). Svet namreč „ni [bil] prepričan“, da se bo „nekaj presežnih zmogljivosti“ v Indiji, v Tajvanu in na Tajskem preusmerilo v Unijo (točka 13 obrazložitve). Na večini večjih trgov na svetovni ravni naj bi povpraševanje naraščalo (točki 6 in 13 obrazložitve). Cene v Uniji naj bi se normalizirale (navzdol) v primerjavi z drugimi državami (točka 14 obrazložitve). Informacije ali dokazi, ki se zdijo upoštevni za to analizo (točki 14 in 15 obrazložitve), naj ne bi bili predstavljeni.

68      Šestič, Svet je menil, da bo ohranitev zadevnih izravnalnih dajatev in protidampinških ukrepov proti Kitajski in drugim državam dalje zagotavljala „nekaj zaščite za industrijo Unije“ (točka 16 obrazložitve).

69      Sedmič, po mnenju Sveta „[p]retekla struktura trgovanja na tem trgu nakazuje tudi, da bi lahko vsako povečanje izvoza iz Indije, Tajske in Tajvana deloma ali v celoti nadomestilo uvoz iz tretjih držav, ne pa proizvodnjo EU“ (točka 16 in fine obrazložitve).

70      Kot je navedeno zgoraj v točki 53, je treba na podlagi trditev strank preučiti, ali je lahko Svet na podlagi teh preudarkov brez očitne napake pri presoji ugotovil, da ni bilo dokazano, da bi lahko iztek zadevnih protidampinških dajatev povzročil ponovitev škode.

71      Ker neobstoj ali nezadostnost obrazložitve pomenita bistveno kršitev postopka v smislu člena 263 PDEU in lahko nanjo sodišče Unije pazi ali celo mora paziti po uradni dolžnosti, potem ko stranke podajo svoje navedbe (glej v tem smislu sodbo z dne 2. decembra 2009, Komisija/Irska in drugi, C‑89/08 P, EU:C:2009:742, točki 54 in 57), je treba preučiti tudi, ali je Svet spoštoval obveznosti, ki ga zavezujejo na podlagi člena 296 PDEU. Glede tega je treba opozoriti, da so se stranke opredelile glede tega, ali je Svet spoštoval svojo obveznost obrazložitve izpodbijanega sklepa na podlagi poziva Splošnega sodišča v okviru ukrepov procesnega vodstva, ki so bili odrejeni (glej točko 26 zgoraj).

–       Obstoj pozitivnih gospodarskih kazalcev, med drugim povečanja cen PET

72      Iz točke 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je „Svet […] preučil, ali bi lahko prišlo do ponovitve materialne [znatne] škode“, in da „[o]cenjuje, da do tega verjetno ne bi prišlo“. Po mnenju Sveta se je „[v] obdobju, ki ga zajema pregled zaradi izteka ukrepa, […] produktivnost povečala“. Poleg tega je „[i]ndustrija EU dosledno pokriva[la] 70 % trga EU, cene, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok pa [so] se bistveno izboljš[ali]“ in „[t]rendi [so kazali], da razvoj dogodkov na trgu ni začasen“.

73      Zlasti glede cen uvoza je Svet dodal, da so se te „v zadnjih letih bistveno zvišale, tako da se cenovni pritisk zmanjšuje“ (točka 9 obrazložitve). Svet je pojasnil, da so bile cene uvoza s poreklom iz Indije, Tajvana in Tajske „v skladu s cenami prodaje EU in drugega uvoza“ (točka 10 obrazložitve). Svet je navedel tudi, da „[k]jer je uvoz, cene uvoza močno rastejo“ in da so se „[v] preučevanem obdobju […] indijske cene [PET] zvišale za 29 %, tajvanske za 27 %, tajske pa za 32 %“ (točka 12 obrazložitve).

74      Tožeče stranke ob podpori Komisije navajajo, da je Svet selektivno navajal pozitiven razvoj nekaterih gospodarskih kazalnikov industrije Unije, ni pa upošteval negativnega razvoja in omejenega trajanja pozitivnega razvoja, ki ga je sam ugotovil v Izvedbeni uredbi št. 461/2013. Iz te protislovnosti je po mnenju Komisije razvidna očitna napaka Sveta, ki ni podal jasnega in nedvoumnega pojasnila o tem bistvenem vprašanju.

75      Trditve iz točk 9, 10 in 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa o povečanju cen uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po mnenju tožečih strank odražajo le razvoj dogodkov na trgu, do katerega je na svetovni ravni prišlo nepričakovano in začasno zaradi hitrega porasta cene bombaža, kot je Svet priznal v Izvedbeni uredbi št. 461/2013. Vsekakor je upoštevno vprašanje mogočega razvoja cene v primeru izteka ukrepov. V izpodbijanem sklepu pa naj ne bi bilo navedeno nič v zvezi s tem vprašanjem in presoja, ki jo je glede tega podala Komisija, naj se ne bi upoštevala.

76      Svet ob podpori zasebnih intervenientov trdi, da je sprejel dejstva, kot jih je predstavila Komisija, in da je nato opravil presojo vseh. Po mnenju Sveta presoja dejstev ni enakovredna njihovemu ugotavljanju. Opozarja tudi, da je presoja nujno diskrecijska in da imajo zato institucije široko diskrecijsko pravico.

77      Glede, prvič, pozitivnega razvoja dogodkov na trgu, navedenega v točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je treba ugotoviti, da je Komisija v uvodni izjavi 186 svojega predloga sicer ugotovila, da „so najpomembnejši mikroekonomski kazalniki kazali znake izboljšanja“. Tako so se „[d]običkonosnost, donosnost naložb in denarni tok […] znatno povečali, zlasti leta 2010 in v [obdobju preiskave v zvezi s pregledom]“, torej v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2011.

78      Vendar je Komisija v uvodni izjavi 186 svojega predloga ugotovila tudi, da „so naložbe leta 2009 strmo upadle in od takrat niso okrevale“. Poleg tega je v uvodni izjavi 185 predloga Komisije navedeno, da je „[a]naliza makroekonomskih podatkov […] pokazala, da se je obseg proizvodnje in prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju, torej med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom 2011, zmanjšal“. Poleg tega „[t]ržni delež industrije Unije od začetnega upada leta 2009 še ni v celoti okreval in se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za skupno 3 odstotne točke (na 77 % v [obdobju preiskave v zvezi s pregledom])“. Nazadnje je bilo „[z]manjšanje zaposlovanja in zmogljivosti […] posledica tekočega prestrukturiranja in se [je opažalo] v smislu povečane izkoriščenosti zmogljivosti in produktivnosti“.

79      Svet je imel sicer široko diskrecijsko pravico pri presoji gospodarskih podatkov, ki jih je predstavila Komisija. V okviru te pravice bi lahko na primer izpodbijal upoštevnost nekaterih dejavnikov, ki jih je upoštevala Komisija, ali drugače tehtal pozitivne in negativne interese, kot je to izvedla Komisija v svojem predlogu. Vendar Svet v izpodbijanem sklepu ni navedel negativnih gospodarskih kazalnikov, ki jih je opredelila Komisija, niti ni a fortiori izpodbijal njihove upoštevnosti. Obseg naložb, proizvodnje in prodaje industrije Unije ter trend izgube tržnih deležev pa so upoštevni elementi za presojo razvoja dogodkov na trgu v okviru analize predvidevanja, ki jo je Svet moral opraviti. Poleg tega je Svet te elemente upošteval v Izvedbeni uredbi št. 461/2013 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih vrst PET s poreklom iz Indije.

80      V teh okoliščinah tožeče stranke pravilno trdijo, da Svet v izpodbijanem sklepu pri svoji analizi ni upošteval vseh upoštevnih podatkov in da je s tem storil očitno napako pri presoji.

81      Glede, drugič, nezačasnosti pozitivnega razvoja dogodkov na trgu je treba opozoriti, da je Komisija v uvodni izjavi 187 svojega predloga trdila, da „je to izboljšanje razmeroma nov pojav, ki do neke mere temelji na nepredvidenem in začasnem razvoju dogodkov na trgu na prehodu iz leta 2010 v 2011 [zaradi hitrega porasta cen bombaža]“. Po njenem mnenju se „[z]di […], da to potrjujejo tudi razpoložljive informacije o razvoju stopenj dobička industrije Unije leta 2012 […], ki se je v primerjavi z [obdobjem preiskave v zvezi s pregledom] zmanjšal“.

82      Glede tega je Svet na koncu točke 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa zgolj trdil, da „[t]rendi kažejo, da razvoj dogodkov na trgu ni začasen“.

83      Vendar ta trditev ni dovolj obrazložena.

84      V odgovoru na tožbo je Svet navedel, da je bila cena edini pozitivni začasni kazalnik, ki so ga navajale tožeče stranke. Zasebni intervenienti dodajajo, da je iz ključnih kazalnikov (dobičkonosnost prodaje, razvoj donosnosti naložb) razviden pozitiven razvoj dogodkov pred hitrim porastom cen bombaža.

85      Vendar te ugotovitve niso navedene v izpodbijanem sklepu. Niti Svet niti zasebni intervenienti pa ne morejo ublažiti neobstoja obrazložitve izpodbijanega sklepa s podajanjem pojasnil pred Splošnim sodiščem (glej v tem smislu sodbo z dne 15. junija 2005, Corsica Ferries France/Komisija, T‑349/03, EU:T:2005:221, točka 287 in navedena sodna praksa).

86      Glede, tretjič, povečanja cen je Komisija v svojem predlogu navedla to:

„(155)      Pri analizi bi bilo treba najprej pojasniti, da so na razmere na trgu Unije, predvsem na cene in obseg prodaje podobnega izdelka, vplivali nekateri svetovni gospodarski dogodki konec leta 2010 in v začetku leta 2011. V tem obdobju se je zmanjšala preskrba z bombažem, zaradi česar se je povečalo povpraševanje po poliestrskih vlaknih na azijskem trgu. PET in poliestrska vlakna so na začetku proizvodnega postopka močno odvisni od iste surovine, tj. prečiščene tereftalne kisline (PTA). Posledica povečanega povpraševanja po poliestrskih vlaknih je bila nezadostna ponudba PTA, kar je zvišalo cene PET. Tudi proizvajalci PET na Bližnjem vzhodu so odvisni od PTA iz Azije, zato je prišlo do nenadnega upada uvoza PET v Unijo. Istočasno so se glavni dobavitelji PTA v Uniji sklicevali na višjo silo, posledica katere so bile dodatne omejitve domače proizvodnje PET.

[…]

(181)      V zvezi s tem je treba omeniti, da je industriji Unije koristilo povišanje cen PET konec leta 2011 in na začetku leta 2012, saj je določila fiksno ceno PTA pred opisanimi dogodki na trgu. Glede na statistične podatke o razvoju po [obdobju preiskave v zvezi s pregledom], ki so jih predložile strani, so se stopnje dobička proizvajalcev PET leta 2012 bistveno zmanjšale. To potrjuje, da so na dobičkonosnost leta 2011 ([obdobje preiskave v zvezi s pregledom]) dejansko močno vplivali nepričakovani in začasni svetovni gospodarski dogodki (uvodna izjava (153)), ki se verjetno ne bodo ponovili in jih ni mogoče obravnavati kot stalne in reprezentativne za položaj industrije Unije.“

87      V točkah 8, 9, 10 in 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa se Svet sklicuje na to, da so cene PET zvišali tako proizvajalci v Uniji kot uvozniki tega proizvoda iz Indije, Tajvana in Tajske, ne da bi omenil hiter porast cen bombaža niti izpodbijal, a fortiori, upoštevnost tega dejavnika. Tega je Svet sicer upošteval v svoji Uredbi št. 461/2013, kar potrjuje njegovo upoštevnost. Svet tako v izpodbijanem sklepu ponovno ni preučil vseh upoštevnih podatkov v okviru svoje analize predvidevanja. S tem je storil očitno napako pri presoji.

88      V odgovoru na tožbo Svet pojasnjuje, da iz preiskave Komisije izhaja, da povečanje cene PET ni bilo nujno začasno. Glede na podatke, ki jih je predložila Komisija, naj bi se to povečanje začelo pred hitrim porastom cen bombaža, ki se je začel šele konec leta 2010. Svet v dupliki dodaja, da Komisija v svojem predlogu, v skladu s katerim se je raven donosnosti za industrijo Unije zmanjšala po obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ni navedla ničesar v zvezi z obsegom znižanja niti ni odgovorila na vprašanje, ali je to znižanje izničilo zvišanje cen, ki ga je Svet ugotovil pred hitrim porastom cen bombaža.

89      Ugotoviti je treba, da ta pojasnila niso navedena v izpodbijanem sklepu in jih torej ni mogoče upoštevati v okviru analize njegove utemeljenosti.

90      Iz zgoraj navedenega izhaja, da je Svet storil očitne napake pri presoji in ni pravno zadostno obrazložil izpodbijanega sklepa s tem, da se je oprl na nekatere pozitivne gospodarske kazalnike, zlasti na zvišanje cen, ne da bi navedel nekatere negativne dejavnike, upoštevne za analizo.

–       Nepomemben obseg uvoza iz Indije, Tajvana in Tajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

91      Svet je v točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa potrdil, da „[u]voz iz zadevnih držav ni pomemben, kar zadeva njegov delež na trgu EU (še vedno pod 4 % v [obdobju preiskave v zvezi s pregledom]) ter v primerjavi z uvozom iz drugih držav in prodajo proizvajalcev EU“. Svet je v točki 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa dodal, da sta „[t]ržna deleža Tajvana in Tajske […] blizu ničle“ in da je „[g]lede na to, da so količine tako majhne, […] zanesljivost trditev glede dampinga verjetno manjša“.

92      Tožeče stranke glede točke 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa trdijo, da Svet pri svoji analizi ni upošteval velikega povečanja uvoza iz Indije, Tajvana in Tajske, iz česar je razvidno, da je na ravni dejstev ravnal selektivno, saj je predstavil izkrivljeno sliko in s tem prišel do neutemeljenih ugotovitev.

93      Svet v odgovoru na tožbo odgovarja, da je imel pri svojem upoštevanju obsega uvoza v točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravico tehtati in presojati dejstva.

94      Glede tega je treba ugotoviti, da Komisija v svojem predlogu ni preučila le obsega uvoza v zadevnem obdobju, temveč tudi trend (povečevanje ali zmanjševanje) tega uvoza med tem obdobjem (predlog Komisije, uvodne izjave 50, 92 in 114), ki je pomemben indic pri analizi predvidevanja, ki jo je treba opraviti v obravnavanem primeru. V teh okoliščinah bi moral Svet ta dejavnik preučiti tudi, ko je v točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa omenil obseg uvoza.

95      Glede točke 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa tožeče stranke trdijo, da se želi s trditvijo Sveta brez vsakršne ugotovitve v zvezi z dejstvi ali opornega argumenta izpodbijati analiza Komisije, v skladu s katero je za Tajsko in Tajvan obstajala verjetnost nadaljevanja škodljivega dampinga. Poleg tega naj trditev iz te točke obrazložitve ne bi bila upoštevna, ker naj se z njo ne bi upošteval verjeten razvoj cen po obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primeru razveljavitve ukrepov, kar naj bi bilo upoštevno vprašanje.

96      Svet v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je pri svoji analizi najprej ugotovil, da je bil obseg uvoza iz Tajske in Tajvana zmanjšan, iz česar niso bili razvidni jasni trendi. Nato je ugotovil, da izračun dampinga ni temeljil na preučitvi preverjene normalne vrednosti in izvoznih cenah proizvajalcev iz teh držav, temveč na trditvah industrije Unije v okviru pritožbe. Na podlagi kombinacije teh dveh dejavnikov je dvomil o zanesljivosti trditev v zvezi z nevarnostjo škodljivega dampinga v prihodnosti. Nazadnje naj bi bile trditve Komisije v uvodnih izjavah 105 in 191 njenega predloga, v skladu s katerimi iz ničesar ni razvidno, da bo damping v prihodnosti zmanjšan ali odpravljen, ocena, in ne ugotovljeno dejstvo.

97      Zasebni intervenienti dodajajo, da trditev iz točke 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da „je zanesljivost trditev glede dampinga verjetno manjša“, temelji tudi na dveh ugotovitvah iz predloga Komisije, in sicer po eni strani na zvišanju cen uvoza iz Indije, Tajvana in Tajske ter po drugi na tem, da se zaradi teh cen ne bodo nelojalno nižale cene, ki se uporabljajo v Uniji.

98      Glede tega je treba navesti, da so tako Svet kot zasebni intervenienti pred Splošnim sodiščem podali pojasnila, ki niso vsebovana v izpodbijanem sklepu. Svet je namreč v točki 11 svoje obrazložitve zgolj ugotovil, da je obseg uvoza iz Tajske in Tajvana tako majhen, da „je zanesljivost trditev glede dampinga verjetno manjša“.

99      V okviru postopka pregleda zaradi izteka ukrepov pa ne gre za „trditve glede dampinga“, temveč za preverjanje, ali lahko zaradi izteka ukrepov pride do nadaljevanja ali do ponovnega pojava dampinga. Ugotovitev Sveta torej ni bila upoštevna za analizo.

100    Če je treba točko 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa razlagati tako, da se z njo izpodbija ugotovitev Komisije v njenem predlogu, da bi se damping na Tajskem in v Tajvanu v primeru izteka zadevnih protidampinških ukrepov nadaljeval, je treba ugotoviti, da trditev Sveta ni niti prepričljiva niti podprta z dokazi. Ta namreč v izpodbijanem sklepu ni izpodbijal niti izračuna stopnje dampinga, ki ga je opravila Komisija, niti njene ugotovitve, da se bo damping v primeru izteka ukrepov verjetno nadaljeval.

101    Iz tega izhaja, da so bile pri ugotovitvah Sveta, ki se nanašajo na nepomemben obseg uvoza iz Indije, Tajvana in Tajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, storjene očitne napake pri presoji.

–       Dejanski prejemniki koristi od ukrepov glede na tržne deleže

102    Svet v točki 10 in fine obrazložitve izpodbijanega sklepa trdi, da so bili „[v] skladu s predstavljenimi podatki […] glede na tržne deleže ukrepi koristnejši za proizvajalce tretjih držav kot za industrijo Unije“.

103    Če Svet ne navede ničesar o podatkih, na katere se sklicuje, Splošno sodišče ne more preveriti utemeljenosti take trditve in izpodbijani sklep v zvezi s tem ni obrazložen (glej v tem smislu sodbo z dne 6. septembra 2006, Portugalska/Komisija, C‑88/03, EU:C:2006:511, točka 88 in navedena sodna praksa).

–       Neobstoj nelojalnega nižanja cen v obravnavanem obdobju

104    Svet je v točki 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovil, da v obravnavanem obdobju „ni bilo nelojalnega nižanja prodajnih cen“ glede uvoza iz Indije, Tajvana in Tajske.

105    Glede tega je Komisija pravilno navedla, da je bil neobstoj nelojalnega nižanja cen ugotovljen v preteklosti, medtem ko izpodbijani sklep ne vsebuje nobene informacije o razvoju razmer v prihodnosti, ko bodo protidampinški ukrepi enkrat odpravljeni. Argument Sveta v odgovor na intervencijsko vlogo Komisije, v skladu s katerim so indijski uvozniki povečali svoje cene v Uniji, ne omaja te ugotovitve.

106    Ugotovitev Sveta v točki 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa o neobstoju nelojalnega nižanja cen torej sama po sebi ni odločilen element za ugotovitev, da verjetnost ponovnega nastanka škode ni bila dokazana.

–       Nepomemben obseg uvoza iz Indije, Tajvana in Tajske v primeru odprave ukrepov

107    V točkah od 13 do 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa je navedeno:

„(13)      Čeprav v [Indiji, Tajvanu in na Tajskem] obstaja nekaj presežnih zmogljivosti, Svet ni prepričan, da se bodo te neizkoriščene zmogljivosti usmerile v EU. Na večini večjih trgov povpraševanje narašča.

(14)      Raven cen v EU je v primerjavi z drugimi državami višja kot na drugih večjih trgih, ker veljajo ti dolgotrajni ukrepi. Brez teh ukrepov bi se cene v primerjavi z drugimi državami normalizirale. Ukrepi trgovinske zaščite v tretjih državah verjetno ne bodo preusmerili bistvenega deleža trgovine k EU, saj te države niso glavni svetovni potrošniki PET. O kakršnem koli obstoju ukrepov trgovinske zaščite na drugih večjih trgih za PET, kot so ZDA in Japonska, ni informacij. Zato Svet meni, da bi po izteku ukrepov sicer lahko prišlo do povečanja uvoza, vendar slednje ne bi bilo veliko.

(15)      Svet ocenjuje, da ni bilo predstavljenih nobenih prepričljivih dokazov za več dejavnikov, ki se zdijo bistveni za oceno, ali bi odprava dajatev povzročila ponovitev škodljivega dampinga. Med njimi so:

(a)      trendi povpraševanja v tretjih državah: v Tajvanu na primer izvoz v tretje države dosega okrog 60 % proizvodne zmogljivosti. To pomeni, da so za oceno pomembni prihodnji trendi povpraševanja v teh državah;

(b)      stroški prevoza in drugi dejavniki, ki vplivajo na dobičkonosnost: če so za izvoznika izvozni trgi tretjih držav bližji kot trg EU, pri čemer je Vzhodna Azija znaten trg, bo to vplivalo na stroške prevoza in s tem na dobičkonosnost izvoza ter relativno privlačnost trga EU.“

108    Tožeče stranke ob podpori Komisije menijo, da je Svet samovoljno izključil natančno oceno Komisije, ki je ugotovila verjetnost znatnega povečanja uvoza v primeru odprave ukrepov. Tudi če se uradno ne navaja kršitev člena 296 PDEU, se vseeno graja nepotrjenost in včasih protislovnost nekaterih trditev Sveta v izpodbijanem sklepu.

109    Svet ob podpori zasebnih intervenientov zavrača te trditve.

110    Ugotoviti je treba, da je Svet v izpodbijanem sklepu v bistvu ugotovil, da „bi po izteku ukrepov sicer lahko prišlo do povečanja uvoza, vendar slednje ne bi bilo veliko“ (točka 14 in fine obrazložitve), saj „ni [bil] prepričan, da se bodo te neizkoriščene zmogljivosti [v Indiji, Tajvanu in na Tajskem] usmerile v EU“ (točka 13 obrazložitve).

111    Ta ugotovitev Sveta temelji na petih ugotovitvah, predstavljenih v nadaljevanju v točkah 112, 121, 122, 127 in 130.

112    Prvič, po mnenju Sveta je v Indiji, Tajvanu in na Tajskem „nekaj“ presežnih zmogljivosti (točka 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

113    Tožeče stranke in Komisija poudarjajo, da je ta ugotovitev v nasprotju z analizo Komisije v njenem predlogu in z ugotovitvami samega Sveta v Izvedbeni uredbi št. 461/2013, v skladu s katerimi so bile presežne zmogljivosti v teh treh državah, zlasti v Indiji, velike.

114    Svet v odgovoru na tožbo trdi, da analiza Komisije temelji na informacijah v pritožbi in da jih ta ni preverila na kraju samem v Tajvanu in na Tajskem. To dejstvo naj bi upošteval pri določanju pomembnosti, ki jo je treba v okviru analize pripisati temu kazalniku škode. Svet poudarja, da je lahko drugače presojal prihodnje zmogljivosti in povpraševanje v Tajvanu in na Tajskem ob upoštevanju argumentov, ki so jih med preiskavo predstavile druge zadevne stranke, vključno z uporabniki PET v Uniji, ne da bi bila pri taki analizi storjena očitna napaka pri presoji.

115    Tožeče stranke in Komisija so v odgovor na te trditve Sveta nasprotovale temu, da je Svet izpodbijal nekatera dejstva, ki jih je Komisija ugotovila med svojo preiskavo, ker naj bi bila ta razvidna iz pritožbe in ker naj ne bi bila preverjena na kraju samem v Tajvanu in na Tajskem.

116    Glede tega je treba ugotoviti, da elementi, ki jih je Svet navedel pred Splošnim sodiščem, niso vsebovani v izpodbijanem sklepu. Trditev Sveta v točki 13 obrazložitve tega sklepa, v skladu s katero je presežnih zmogljivosti „nekaj“, nikakor ni pojasnjena.

117    Vendar od institucij ni mogoče zahtevati, da bi bile v obrazložitvi podrobno navedene vse različne upoštevne dejanske in pravne okoliščine. Vprašanje, ali obrazložitev odločbe izpolnjuje te zahteve, se namreč ne presoja le glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njeno sobesedilo in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje (sodba z dne 9. januarja 2003, Petrotub in Republica/Svet, C‑76/00 P, EU:C:2003:4, točka 81).

118    Vendar je v obravnavanem primeru, kot poudarjajo tožeče stranke in Komisija, trditev Sveta, da je bilo presežnih zmogljivosti v Indiji, Tajvanu in na Tajskem „nekaj“, v nasprotju z analizo Komisije v njenem predlogu in – glede Indije – samo ugotovitvijo Sveta v Izvedbeni uredbi št. 461/2013, v skladu s katero je ta presežek zmogljivosti „treba šteti kot znatnega“ (točka 193 obrazložitve). V teh okoliščinah bi moral Svet v izpodbijanem sklepu podati pojasnila, da bi lahko stranke razumele razlogovanje, na katerem temelji njegova trditev, Splošno sodišče pa opravilo nadzor.

119    Izpodbijani sklep torej ni obrazložen, pojasnila Sveta pred Splošnim sodiščem pa take pomanjkljivosti ne morejo odpraviti (glej v tem smislu sodbo z dne 15. junija 2005, Corsica Ferries France/Komisija, T‑349/03, EU:T:2005:221, točka 287 in navedena sodna praksa).

120    Vsekakor je treba, tudi če bi bilo treba upoštevati ta pojasnila Sveta, poudariti, da se je Komisija lahko v delu, v katerem so proizvajalci izvozniki iz Tajvana in Tajske zavrnili sodelovanje, oprla na razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

121    Drugič, Svet je ugotovil, da je na večini večjih trgov povpraševanje naraščalo (točka 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa), kar je bilo v skladu z njegovima trditvama v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da „glavni izvozni trgi za PET rastejo“ in da se bo „svetovno povpraševanje po proizvodih, ki so v PET embalaži, […] ob okrevanju svetovnega gospodarstva verjetno še naprej širilo“. Niti tožeče stranke niti Komisija ne izpodbijajo teh trditev Sveta.

122    Tretjič, Svet je v bistvu menil, da bo po odpravi zadevnih protidampinških ukrepov cenovna privlačnost trga Unije glede cen manjša, saj se bodo cene normalizirale navzdol v primerjavi z drugimi državami (točka 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Trditev Sveta je temeljila na ugotovitvi, da je raven cen v Uniji višja kot na drugih glavnih trgih zaradi zadevnih protidampinških ukrepov in da bi se brez teh ukrepov cene v Uniji normalizirale navzdol v primerjavi z drugimi državami.

123    Glede tega je treba ugotoviti, kot menijo tožeče stranke in Komisija, da trditev Sveta izhaja iz predpostavke, da je lahko uvoz iz Indije, Tajvana in Tajske zaradi svojega obsega vplival na raven cen v Uniji. Svet pa je hkrati v točki 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedel, da „bi po izteku ukrepov sicer lahko prišlo do povečanja uvoza, vendar slednje ne bi bilo veliko“. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je torej protislovna. Poleg tega, kot so tožeče stranke poudarile na obravnavi, trditev Sveta v izpodbijanem sklepu, da je „[r]aven cen v EU […] višja kot na drugih večjih trgih, ker veljajo ti dolgotrajni ukrepi“, nikakor ni obrazložena.

124    Svet v odgovoru na tožbo navaja, da znižanje cen v primeru odprave zadevnih protidampinških ukrepov, navedeno v točki 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ne pomeni nujno, da se bo ponovno pojavil škodljivi damping. Po mnenju Sveta pritisk na cene v Uniji v glavnem ni izviral iz Indije, Tajvana in Tajske. To oceno naj bi potrjevalo dejstvo, da je ta uvoz predstavljal manj kot 4 % tržnih deležev Unije, medtem ko je uvoz iz tretjih držav, za katere ti protidampinški ukrepi niso veljali in ki naj bi uporabljale nižje cene, zajemal 15,9 % teh tržnih deležev. Svet je v odgovor na intervencijsko vlogo Komisije pojasnil, da v izpodbijanem sklepu ni trdil, da je naraščajoča cena v Uniji zgolj posledica uporabe protidampinških ukrepov. Glede tega Svet poudarja, da so indijski izvozniki svoje cene povečali za 29 %.

125    Glede tega je treba ugotoviti, da so ta pojasnila v nasprotju z ugotovitvijo v točki 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu s katero so bile cene v Uniji višje, „ker veljajo ti dolgotrajni ukrepi“. Kot je navedeno zgoraj v točki 123, ta ugotovitev nujno temelji na predpostavki, da je lahko uvoz iz Indije, Tajvana in Tajske vplival na raven cen v Uniji.

126    Trditve Sveta torej ne izpodbijajo ugotovitve iz točke 123 zgoraj, v skladu s katero je obrazložitev izpodbijanega sklepa protislovna, kar zadeva analizo v zvezi s privlačnostjo trga Unije.

127    Četrtič, Svet v točki 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa poudarja, da „[u]krepi trgovinske zaščite v tretjih državah verjetno ne bodo preusmerili bistvenega deleža trgovine k EU, saj te države niso glavni svetovni potrošniki PET“. Svet se posredno sklicuje na obstoj – ki ga je Komisija ugotovila v svojem predlogu – nekaterih ukrepov trgovinske zaščite v Turčiji, Južni Afriki in Maleziji glede uvoza iz Indije, Tajvana in Tajske.

128    Glede tega je treba, kot menijo tožeče stranke, ugotoviti, da Komisija s tem, da je v preiskavi ugotovila, da so nekatere države sprejele ukrepe trgovinske zaščite glede uvoza PET iz Indije, Tajvana in Tajske, ni trdila, da bo obstoj teh ukrepov bistven delež trgovine preusmeril v Unijo. S to ugotovitvijo je namreč Komisija trdila le, da uporaba teh ukrepov potencialno zmanjša število trgov, na katere bi lahko imel dostop izvoz iz Indije, Tajvana in Tajske. Take trditve pa Svet v izpodbijanem sklepu ne izpodbija.

129    Neobstoj preusmeritve bistvenega deleža trgovine v Unijo, ki ga je Svet ugotovil v točki 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa, torej sam po sebi ne omogoča ugotovitve, da verjetnost ponovnega pojava škodljivega dampinga ni bila dokazana.

130    Petič in zadnjič, Svet je v točki 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovil, da „[o] kakršnem koli obstoju ukrepov trgovinske zaščite na drugih večjih trgih za PET, kot so ZDA in Japonska, ni informacij“. Svet v točki 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa dodaja, da „ni bilo predstavljenih nobenih prepričljivih dokazov za več dejavnikov, ki se zdijo bistveni za oceno, ali bi odprava dajatev povzročila ponovitev škodljivega dampinga“. Po mnenju Sveta so „[m]ed njimi […]: (a) trendi povpraševanja v tretjih državah […]; (b) stroški prevoza in drugi dejavniki, ki vplivajo na dobičkonosnost [izvoza]“.

131    Glede tega tožeče stranke pravilno ugotavljajo, da je Komisija preučila možnost, da tretje države, vključno z Združenimi državami in Japonsko, absorbirajo presežne zmogljivosti Indije, Tajvana in Tajske, v nasprotju s trditvami Sveta iz točk 14 in 15(a) obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ta je tako v svojem predlogu analizirala trditve nekaterih zadevnih strank, ki so temeljile na tem, da so bili „glavni izvozni trgi tajvanske proizvodnje PET na azijsko-pacifiškem območju in v obeh Amerikah“ (točka 101), in na tem, da se mora „upoštevati povečanje povpraševanja na drugih tretjih trgih“ (točka 104). Vendar je Komisija zavrnila te trditve tako, da je opozorila, da ni trdila, da „bi se celota katerega koli razpoložljivega presežka zmogljivosti usmerila v Unijo“, temveč le, da „bodo količine, ki bodo verjetno usmerjene na trg Unije, nad ravnmi, ki bi verjetno povzročile škodo“ (točka 104).

132    Glede neupoštevanja stroškov prevoza in drugih dejavnikov, ki vplivajo na dobičkonosnost izvoza, očitanega v točki 15(b) obrazložitve izpodbijanega sklepa, tožeče stranke navajajo, da se je v preiskavi Komisije preučila cena CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) uvoza v Unijo, ki vključuje stroške prevoza, in primerljive cene uvoza v tretje države.

133    Glede tega je treba, kot so to storili zasebni intervenienti, navesti, da je Komisija pri preučitvi privlačnosti trga Unije primerjala cene izvoza iz Indije, Tajvana in Tajske v tretje države s ceno izvoza iz istih držav v Unijo, ne da bi preučila učinek stroškov prevoza na dobičkonosnost izvoza.

134    Vendar sta bili, kot poudarja Komisija, privlačnost Unije in dobičkonosnost izvoza ugotovljeni tudi v njenem predlogu, med drugim zaradi velikosti trga Unije (tretji na svetu) in cen na tem trgu, ki so znatno višje od cen indijskega, tajvanskega in tajskega izvoza v tretje države.

135    V teh okoliščinah je ugotovitev Sveta iz točke 15(b) obrazložitve izpodbijanega sklepa, da Komisija ni predložila nobenega dokaza za „drug[e] dejavnik[e], ki vplivajo na dobičkonosnost“ izvoza v Unijo, napačna.

–       Zadostna zaščita industrije Unije z drugimi ukrepi trgovinske zaščite

136    Svet je v točki 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedel, da „[d]rugi dejavniki kažejo na verjetnost, da odprava ukrepov ne bo povzročila ponovitve dampinga, ki povzroča materialno [znatno] škodo industriji Unije“. Pojasnil je, da bodo „[n]adaljnji protisubvencijski ukrepi proti Indiji ter protidampinški ukrepi proti Kitajski in drugim državam […] še naprej zagotavljali nekaj zaščite za industrijo Unije“.

137    Glede tega je treba ugotoviti, da je Svet pred Splošnim sodiščem priznal, da je prišlo do napake, ko je v točki 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedel obstoj protidampinških ukrepov proti drugim državam, ki niso Kitajska, saj ti ukrepi ne obstajajo.

138    Poleg tega Svet ni pojasnil, zakaj bi obstoj nekaterih ukrepov trgovinske zaščite omogočal ugotovitev, da verjetnost ponovnega nastanka škode ni bila dokazana.

139    Trditev Sveta v točki 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je bila industrija Unije dovolj zaščitena, torej ni obrazložena.

–       Vpliv na druge gospodarske subjekte v primeru odprave ukrepov

140    Svet je na koncu točke 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa trdil, da „[p]retekla struktura trgovanja na tem trgu nakazuje tudi, da bi lahko vsako povečanje izvoza iz Indije, Tajske in Tajvana deloma ali v celoti nadomestilo uvoz iz tretjih držav, ne pa proizvodnjo EU“.

141    Kot so poudarile tožeče stranke na obravnavi, ta trditev Sveta ni dovolj obrazložena, saj zgolj sklicevanje na „[p]retekl[o] struktur[o] trgovanja na tem trgu“ Splošnemu sodišču ne omogoča nadzora nad utemeljenostjo njegove trditve, tudi če se upoštevajo okoliščine, ki so vodile do sprejetja izpodbijanega sklepa (glej zgoraj točko 117). Zato je treba ugotoviti, da ta točka ni obrazložena.

–       Ugotovitev o preučitvi verjetnosti ponovitve škode

142    Iz zgoraj navedenega izhaja, da so bile pri analizi Sveta v točkah od 8 do 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa storjene očitne napake pri presoji in da nekatere točke niso bile obrazložene ali pa je bila obrazložitev protislovna.

143    Vendar izpodbijanega sklepa ne bo treba razglasiti za ničnega, če pri ugotovitvi Sveta v točki 23 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da „očitno ni v interesu Unije, da se ukrepi podaljšajo“, ni bila storjena nobena očitna napaka pri presoji niti ni podan neobstoj obrazložitve. V skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je iztek zadevnih ukrepov mogoč tudi, če je obstoj verjetnosti škodljivega dampinga izkazan, kadar institucije „lahko jasno ugotovijo, da uporaba takih ukrepov ni v interesu [Unije]“.

 Preizkus interesa Unije v smislu člena 21(1) osnovne uredbe

144    Za preizkus interesa Unije v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je potrebna presoja verjetnih posledic tako uporabe kot neuporabe predvidenih ukrepov za interes industrije Unije in za druge različne interese, zlasti interese različnih strank, navedenih v členu 21 osnovne uredbe. Ta ocena vključuje napoved na podlagi predpostavk o prihodnjih dogodkih, ki zajema presojo zapletenih gospodarskih položajev (sodba z dne 8. julija 2003, Euroalliages in drugi/Komisija, T‑132/01, EU:T:2003:189, točka 47).

145    Svet je v izpodbijanem sklepu interes Unije analiziral tako:

„(18)      V členu 21(1) osnovne uredbe je določeno, da odločitev o tem, ali interes Unije zahteva posredovanje, temelji na ocenitvi vseh različnih interesov kot celote.

(19)      Cene PET se določijo glede na več dejavnikov, jasno pa je, da so zaradi protidampinških ukrepov povečani stroški uporabniške industrije. Veliko uporabnikov so polnilnice ter MSP, ki poslujejo s skromnimi dobički, tako da so nanje močno vplivale visoke cene PET v zadnjih letih, saj PET pomeni bistven delež njihovih proizvodnih stroškov. Vpliv visokih stroškov je bil največji pri malih polnilnicah, ki zaradi majhne pogajalske moči povišanih cen niso zmogle prenesti na prodajalce na drobno in končne uporabnike. Številne imajo velike izgube in so izgubile znatno število zaposlenih. V predlogu so prepoznane vse slabše razmere uporabnikov in dejstvo, da so cene PET v EU višje kot na drugih večjih trgih. Vendar Svet meni, da ni bilo dokazano, da zadevni ukrepi niso [bili] eden od dejavnikov za sorazmerno visoke cene PET v Uniji.

(20)      Industrija PET v EU je danes zelo koncentrirana in vedno bolj vertikalno integrirana. Je dobičkonosna in bi morala biti mednarodno konkurenčna.

(21)      Združevanje ukrepov v povezavi z vse večjo integracijo proizvajalcev PET in družb za embalažo iz PET v EU ustvarja razmere, kjer ni dovolj enakih pogojev za neodvisne družbe za embalažo iz PET, na katere vpliva PET po najvišjih cenah po svetu (glede na horizontalne učinke, ki vplivajo na cene PET), medtem ko imajo njihovi glavni konkurenti v tretjih državah dostop do PET po nižjih cenah.

(22)      Uporabniki PET so zelo omejeni glede virov ponudbe zunaj EU, saj veljajo tudi ukrepi proti uvozu iz drugih tretjih držav.

(23)      Svet ugotavlja, da očitno ni v interesu Unije, da se ukrepi podaljšajo, saj stroški za uvoznike, uporabnike in potrošnike niso sorazmerni s koristmi za industrijo Unije.“

146    Tožeče stranke ob podpori Komisije opozarjajo, da člen 21(1) osnovne uredbe zahteva, da se nameni posebna pozornost potrebi po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivlja trgovino, in vzpostavitvi učinkovite konkurence. V izpodbijanem sklepu pa naj v nasprotju z Izvedbeno uredbo št. 461/2013 ta možnost sploh ne bi bila navedena in naj bi se obravnavali le interesi uporabnikov PET v Uniji, ne da bi se upoštevali interesi nepovezanih uvoznikov, dobaviteljev surovin in izvajalcev recikliranja PET, ki jih je Komisija preučila v predlogu protidampinških dajatev. Tožeče stranke v repliki opozarjajo, da je ugotovitev Sveta, da se škodljivi damping ne bi ponovno pojavil, če se ukrepi ne bi podaljšali, očitno napačna.

147    Glede, natančneje, interesa uporabnikov PET v Uniji tožeče stranke navajajo, da je Svet trem elementom, ki jih je uporabil v točkah od 19 do 22 obrazložitve izpodbijanega sklepa, sam oporekal v uvodnih izjavah 234, 249 in od 252 do 260 Izvedbene uredbe št. 461/2013, ki temeljijo na analizi Komisije. Komisija poleg tega navaja, da je moral Svet dokazati, da uporaba zadevnih protidampinških ukrepov ni bila v interesu Unije.

148    Svet ob podpori zasebnih intervenientov odgovarja, da je v izpodbijanem sklepu podrobno preučil vprašanje dampinga, ki škoduje industriji Unije, zlasti v točki 4 obrazložitve v primeru uvoza iz Indonezije in Malezije ter v točkah 5, 12, 15 in 16 obrazložitve v primeru Indije, Tajske in Tajvana. Svet naj bi torej izpolnil svojo obveznost presoje vseh različnih interesov kot celote in naj ne bi kršil člena 21(1) osnovne uredbe. Glede zatrjevane očitne napake pri presoji Svet in zasebni intervenienti opozarjajo, da se je štelo, da ni verjetno, da bi industriji Unije nastala škoda, če bi se zadevni protidampinški ukrepi odpravili, in da je Svet to ugotovitev upošteval pri svoji presoji interesa Unije v skladu s členom 21 osnovne uredbe.

149    Kar zadeva, natančneje, interese uporabnikov PET v Uniji, Svet navaja, da tožeče stranke ne izpodbijajo visoke ravni cen PET v Uniji niti velike omejenosti virov zagotavljanja oskrbe teh uporabnikov. Tožeče stranke pa naj bi izpodbijale način njegove presoje teh dejstev in ugotovitve, ki jih je na podlagi tega sprejel. Pri tej presoji pa naj ne bi bila storjena očitna napaka niti naj ne bi bila nerazumna. Prav tako naj ne bi bila očitno napačna dejstva, na katerih ta presoja temelji. Zasebni intervenienti dodajajo, da se ugotovitve Sveta glede industrije Unije nujno nanašajo na interese proizvajalcev surovin. Poudarjajo tudi, da se je Svet osredotočil na položaj uporabnikov, saj so uporabniki glavni interes Unije (poleg uporabnikov PET), ki se je izrazil med preiskavo. Niti uvozniki niti industrija recikliranja PET naj ne bi sodelovali ali predložili stališč med preiskavo. Zasebni intervenienti opozarjajo tudi na posebno težavo izgube delavcev med polnilnicami in na posamezne težave malih in srednje velikih podjetij.

150    Nazadnje Svet glede presoje v Izvedbeni uredbi št. 461/2013 trdi, da ta spada v drugačen postopek in se nanaša na drugačna dejstva. Poleg tega naj ta uredba ne bi bila pod sodnim nadzorom Splošnega sodišča.

151    Glede tega je treba opozoriti, da Svet in zasebni intervenienti sami priznavajo, da ugotovitev iz točke 23 obrazložitve izpodbijanega sklepa o očitnem neobstoju interesa Unije za ohranitev ukrepov temelji na ugotovitvah Sveta, v skladu s katerima zaradi izteka ukrepov verjetno ne bo ponovno nastala znatna škoda (točka 17 obrazložitve) oziroma taka verjetnost vsaj ni bila dokazana (točka 5 obrazložitve).

152    Svet je namreč s tem, da je v točki 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa opozoril, da je industrija PET v Uniji „dobičkonosna in bi morala biti mednarodno konkurenčna“, v bistvu napotil na točke od 8 do 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Trditev Sveta iz točke 19 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu s katero je „jasno […], da so zaradi protidampinških ukrepov povečani stroški uporabniške industrije“, je nujno temeljila na ugotovitvi iz točke 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v skladu s katero je „[r]aven cen v EU […] višja kot na drugih večjih trgih, ker veljajo ti dolgotrajni ukrepi“.

153    Kot pa je bilo navedeno v točki 142 zgoraj, so bile pri analizi Sveta v zvezi z verjetnostjo nevarnosti škode storjene očitne napake pri presoji, nekatere točke pa niso bile obrazložene ali pa je bila obrazložitev protislovna. Te napake torej vplivajo tudi na ugotovitev Sveta v zvezi z interesom Unije za ohranitev zadevnih protidampinških ukrepov.

 Ugotovitev glede predloga za razglasitev ničnosti

154    Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba – ne da bi bilo treba preučiti prvi in tretji tožbeni razlog tožečih strank – sprejeti drugi tožbeni razlog in izpodbijani sklep razglasiti za ničen v delu, v katerem vsebuje očitne napake pri presoji in pomanjkljivosti obrazložitve, ki vplivajo na analizo tako verjetnosti ponovnega pojava škode v primeru nepodaljšanja zadevnih protidampinških dajatev kot interesa Unije za ohranitev teh dajatev.

2.     Odškodninski zahtevki

155    Pristojnost Splošnega sodišča na področju nepogodbene odgovornosti določata člen 268 in člen 340, drugi in tretji odstavek, PDEU. Iz zadnjenavedene določbe izhaja, da mora Unija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomestiti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.

156    V skladu z ustaljeno sodno prakso je nepogodbena odgovornost Unije za nezakonito ravnanje njenih organov v smislu člena 340, drugi odstavek, PDEU podana ob izpolnitvi vseh pogojev, in sicer nezakonitosti ravnanja, ki se očita instituciji ali organu Unije, resničnosti škode in vzročni zvezi med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo (sodbi z dne 29. septembra 1982, Oleifici Mediterranei/EGS, 26/81, EU:C:1982:318, točka 16, in z dne 14. decembra 2005, Beamglow/Parlament in drugi, T‑383/00, EU:T:2005:453, točka 95).

157    V obravnavanem primeru tožeče stranke trdijo, da so trije pogoji izpolnjeni, kar pa Svet zanika.

158    Pred preučitvijo, ali so pogoji za vzpostavitev odgovornosti Unije, navedeni zgoraj v točki 156, v obravnavanem primeru izpolnjeni, je treba razjasniti obseg predlogov tožečih strank.

 Obseg predlogov tožečih strank

159    V skladu s sodno prakso člen 268 PDEU ne preprečuje vložitve tožbe za ugotovitev odgovornosti zaradi škode, ki je pričakovana in predvidena z zadostno gotovostjo, tudi če škode še ni mogoče natančno oceniti (glej v tem smislu sodbo z dne 8. junija 2000, Camar in Tico/Komisija in Svet, T‑79/96, T‑260/97 in T‑117/98, EU:T:2000:147, točki 192 in 193 ter navedena sodna praksa).

160    V obravnavanem primeru so tožeče stranke svoje odškodninske zahtevke vložile 14. avgusta 2013, torej dva meseca in pol po datumu začetka veljavnosti izpodbijanega sklepa, pri tem pa so trdile, da jim je po tem datumu nastala škoda, ki naj bi bila posledica resne kršitve višjega pravnega pravila, ki ščiti industrijo Unije.

161    Tožeče stranke trdijo, da je zatrjevana škoda dveh vrst.

162    Prva vrsta škode naj bi bila posledica tega, da so morale tožeče stranke po izpodbijanem sklepu ohraniti svoje prodajne cene v Uniji na nedobičkonosnih ravneh, da bi konkurirale dampinškemu uvozu iz Indije, Tajvana in Tajske. Še naprej naj bi izgubljale tržne deleže v korist indijskih, tajvanskih in tajskih proizvajalcev. Ta škoda naj bi izvirala iz razlike med njihovim dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo (v nadaljevanju: EBITA), ocenjenem za obdobje (deloma prihodnjem ob vložitvi tožbe) od junija 2013 do maja 2014, in EBITA, ki je bil že ustvarjen v (preteklem) obdobju med vključno aprilom 2012 in marcem 2013. Tožeče stranke so v prilogi k tožbi predložile izračun ocenjene škode in Splošnemu sodišču predlagale, naj jim v poznejši fazi postopka omogoči posodobitev njihovih informacij in izračunov. Tožeče stranke trdijo, da je Splošno sodišče tako možnost že potrdilo (glej v tem smislu sodbo z dne 30. septembra 1998, Coldiretti in drugi/Svet in Komisija, T‑149/96, EU:T:1998:228, točki 49 in 50).

163    Druga vrsta škode, ki se na kratko zatrjuje v tožbi, naj bi bila posledica tega, da naj bi bile tožeče stranke zaradi izpodbijanega sklepa prisiljene odpovedati delovno razmerje osebju ali zapreti proizvodne obrate v Uniji. V prilogi k tožbi tožeče stranke navajajo skorajšnje zaprtje tovarne družbe UAB Indorama Polymers Europe UK v Združenem kraljestvu in tovarne [zaupno](2). V repliki je družba Lotte Chemical UK predlagala tudi povračilo stroškov za zaprtje tovarne PTA, ki naj bi bilo povezano z zaprtjem tovarne družbe UAB Indorama Polymers Europe UK v Združenem kraljestvu.

164    Skupaj naj bi po prvotnih izračunih tožečih strank, predstavljenih v tožbi in v repliki, njihova škoda znašala [zaupno] za družbo Cepsa Química, [zaupno] za družbo Equipolymers, [zaupno] za družbo Indorama Group (ki vključuje štiri tožeče stranke, in sicer: Indorama Ventures Poland, UAB Indorama Polymers Europe, UAB Orion Global pet in Ottana Polimeri), [zaupno] in [zaupno] za družbo Lotte Chemical UK, [zaupno] za družbo M & G Polimeri Italia, [zaupno] za družbo Novapet in [zaupno] za družbo UAB Neo Group.

165    V okviru posodobitve svojih odškodninskih zahtevkov (glej zgoraj točko 28) se je sedem tožečih strank – in sicer družbe Cepsa Química, Indorama Ventures Poland, Lotte Chemical UK, Ottana Polimeri, UAB Neo Group, UAB Indorama Polymers Europe in UAB Orion Global pet – odreklo svojemu odškodninskemu zahtevku iz naslova nastalih izgub (prva vrsta zatrjevane škode). Ta zahtevek so ohranile le tri tožeče stranke – in sicer družbe Equipolymers, M & G Polimeri Italia in Novapet – in samo za obdobje devetih mesecev od junija 2013 do februarja 2014. Tožeče stranke so pojasnile, da je bil razlog za to omejitev začetek veljavnosti Izvedbenega sklepa Komisije z dne 4. februarja 2014 o razveljavitvi Sklepa 2000/745/ES o sprejetju ponujenih zavez v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi postopki pri uvozu določenega polietilen tereftalata (PET) s poreklom, med drugim, iz Indije (2014/109/EU) (UL 2014, L 59, str. 35). Po mnenju tožečih strank je to, da so bile s tem sklepom umaknjene zaveze glede minimalnih cen za več indijskih proizvajalcev izvoznikov od 1. marca 2014, povzročilo znaten padec uvoza PET iz Indije v Unijo.

166    Glede druge vrste zatrjevane škode – in sicer stroškov zaprtja nekaterih obratov – sta zahtevek ohranili le družbi UAB Indorama Polymers Europe in Lotte Chemical UK, in to samo za škodo zaprtja, zaznano za leto 2013.

167    Poleg tega so tožeče stranke za dve vrsti škode priznale, da je del mogoče pripisati izgubam, ki jih je povzročil uvoz iz Indonezije in Malezije, ne pa nezakonitostim, očitanim v izpodbijanem sklepu. V teh okoliščinah predlagajo zgolj povračilo 77 % izgub in zatrjevanih stroškov zaprtja.

168    Nazadnje so glede združenja CPME tožeče stranke pojasnile, da to kot združenje ni utrpelo škode.

169    Iz tega izhaja, da so odškodninske zahtevke delno ohranile le te tožeče stranke: družbe Equipolymers, M & G Polimeri Italia, Novapet, UAB Indorama Polymers Europe in Lotte Chemical UK.

170    Preučiti je torej treba, ali ti zahtevki izpolnjujejo tri pogoje za vzpostavitev nepogodbene odgovornosti Unije, navedene zgoraj v točki 156.

171    V skladu s sodno prakso je treba, če eden izmed teh pogojev ni izpolnjen, odškodninske zahtevke zavrniti, ne da bi bilo treba proučiti, ali sta preostala pogoja izpolnjena (glej v tem smislu sodbi z dne 15. septembra 1994, KYDEP/Svet in Komisija, C‑146/91, EU:C:1994:329, točka 81, in z dne 20. februarja 2002, Förde-Reederei/Svet in Komisija, T‑170/00, EU:T:2002:34, točka 37). Poleg tega sodišče Unije teh pogojev ni dolžno proučiti v določenem vrstnem redu (sodba z dne 9. septembra 1999, Lucaccioni/Komisija, C‑257/98 P, EU:C:1999:402, točka 13).

172    Splošno sodišče meni, da je koristno najprej preučiti pogoj v zvezi z neposredno vzročno zvezo med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo.

 Neposredna vzročna zveza

173    V skladu z ustaljeno sodno prakso glede vzročne zveze med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo mora navedena škoda dovolj neposredno izvirati iz očitanega ravnanja, ki mora biti odločilni vzrok škode (sodba z dne 4. oktobra 1979, Dumortier in drugi/Svet, 64/76, 113/76, 167/78, 239/78, 27/79, 28/79 in 45/79, EU:C:1979:223, točka 21; glej tudi sodbo z dne 10. maja 2006, Galileo International Technology in drugi/Komisija, T‑279/03, EU:T:2006:121, točka 130 in navedena sodna praksa). Tožeča stranka mora predložiti dokaz o obstoju vzročne zveze med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo (glej sodbo z dne 30. septembra 1998, Coldiretti in drugi/Svet in Komisija, T‑149/96, EU:T:1998:228, točka 101 in navedena sodna praksa).

174    V obravnavanem primeru je treba preučiti, ali so tožeče stranke pravno zadostno dokazale, da dve vrsti zatrjevane škode (glej točki 162 in 163 zgoraj) dovolj neposredno izvirata iz očitanega ravnanja.

 Izgube, nastale družbam Equipolymers, M & G Polimeri Italia in Novapet

175    Tožeče stranke so v okviru posodobitve svojega odškodninskega zahtevka, ki temelji na dejanskih podatkih, primerjale podatke za obdobje devetih mesecev po začetku veljavnosti izpodbijanega sklepa (od junija 2013 do februarja 2014) s tistimi iz obdobja devetih mesecev neposredno pred tem začetkom veljavnosti (od septembra 2012 do maja 2013).

176    Tožeče stranke so navedle, da se je uvoz iz Indije, Tajvana in Tajske, izražen v odstotnem deležu potrošnje v Uniji, ki je v dveh obravnavanih obdobjih znašal približno 2.119.425 metričnih ton (MT), povečal s približno 3,8 % v obdobju od septembra 2012 do maja 2013 na 5,6 % v obdobju od junija 2013 do februarja 2014. Cene uvoza iz teh treh držav naj bi med obema obdobjema padle za 88 EUR/MT s 1202 EUR/MT v obdobju od septembra 2012 do maja 2013 na 1114 EUR/MT v obdobju od junija 2013 do februarja 2014. Za tožeče stranke je torej očitno, da je nezakonita odprava zadevnih protidampinških dajatev povzročila takojšnje in veliko povečanje uvoza iz Indije, Tajvana in Tajske ter znaten padec cen, kar naj bi negativno vplivalo na poslovne izide tožečih strank.

177    Tožeče stranke so ocenile, da škoda, povezana z izgubami zaradi izpodbijanega sklepa, obsega 77 % razlike med EBITA, ustvarjenim v obdobju od septembra 2012 do maja 2013, in EBITA, ustvarjenim v obdobju od junija 2013 do februarja 2014. Tožeče stranke menijo, da je EBITA najprimernejši element za ugotovitev škode, ki je posledica izpodbijanega sklepa. Ta kazalnik se namreč opira predvsem na dobičke in stroške obratovanja ter se pri njem ne upoštevajo drugi viri potencialnih izgub (ali dobičkov), kot so kapitalske naložbe ali stroški zaprtja tovarn. Poleg tega je mogoče mesečni EBITA zlahka preveriti v upravljalnih sistemih tožečih strank.

178    Tožeče stranke pojasnjujejo tudi, da se je cena glavnih surovin, ki bi lahko vplivala na EBITA, rahlo znižala med obema obravnavanima obdobjema in torej ni bilo negativnih učinkov na rezultate EBITA industrije v Uniji.

179    Na podlagi teh pojasnil družba Equipolymers zahteva plačilo zneska [zaupno] iz naslova odškodnine (namesto prvotnega zneska [zaupno]), družba M & G Polimeri Italia znesek [zaupno] (namesto prvotnega zneska [zaupno]) in družba Novapet znesek [zaupno] (namesto prvotnega zneska [zaupno]).

180    Prvič, Svet navaja, da so tožeče stranke pri svoji posodobitvi odškodninskega zahtevka spremenile navedeni zahtevek, kakršen je bil prvotno opredeljen. V tožbi so namreč zatrjevale izgubo dobička po izpodbijanem sklepu – ki je vključevala izgube, nastale zaradi ohranjanja tržnih deležev zaradi uvoza – medtem ko v posodobitvi navajajo zgolj nastalo izgubo dejavnosti. Vendar naj bi tožeče stranke ohranile isto metodologijo za količinsko opredelitev teh dveh vrst izgub – in sicer primerjavo EBITA v obeh obdobjih – kar dokazuje, da je ta napačna. Poleg tega po mnenju Sveta sodne prakse, ki dovoljuje neko prožnost, kar zadeva prihodnjo škodo ali nezmožnost količinske opredelitve škode, ni mogoče razširiti na metodo (ali na spremembe prej določene metode), ki jo je treba uporabiti za to količinsko opredelitev.

181    Drugič, Svet trdi, da lahko na EBITA poleg izpodbijanega sklepa vplivajo drugi dejavniki in da se z njim ne merijo izgube dejavnosti, temveč dobičkonosnost družb. Poleg tega tožeče stranke primerjajo EBITA, ugotovljene v različnih obdobjih leta (od septembra 2012 do maja 2013 in od junija 2013 do februarja 2014), kar presega zgolj posodobitev in izkrivlja analizo, saj je povpraševanje po PET v nekaterih mesecih večje kot v drugih.

182    Tretjič, Svet meni, da je iz tega, da je večina tožečih strank umaknila odškodninske zahtevke, razvidno, da niso mogle dokazati obstoja škode in da naj izgube, nastale trem tožečim strankam, ki so ohranile svoje zahtevke, ne bi nastale zaradi izpodbijanega sklepa, temveč zaradi drugih dejavnikov. Iz podatkov Statističnega urada Evropske unije (Eurostat) naj bi bilo razvidno, da se je uvoz iz Indije, Tajvana in Tajske leta 2014 in leta 2015 zmanjšal, kar naj bi pojasnjevalo, zakaj so tožeče stranke omejile svoj odškodninski zahtevek na obdobje od junija 2013 do februarja 2014.

183    Nazadnje Svet meni, da je lahko imelo znižanje cene glavnih surovin, če ga je spremljalo znižanje cen PET, posledice za rezultate EBITA, ki jih tožeče stranke niso ocenile.

184    Najprej je treba poudariti, da je prvotna ugotovitev škode, ki naj bi nastala tožečim strankam zaradi izgub, nastalih zaradi izpodbijanega sklepa (prva zatrjevana škoda), deloma temeljila na oceni za obdobje od junija 2013 do maja 2014 (glej zgoraj točko 162). Ta izračun naj bi vključeval oceno izgub, ki jih je mogoče pripisati škodljivemu dampingu, pričakovanemu po nezakonitem sprejetju izpodbijanega sklepa. Ta ocena je temeljila na analizi, ki jo je Komisija opravila leta 2000, ko so bile zadevne protidampinške dajatve prvič naložene. Komisija je namreč v svoji Uredbi (ES) št. 1742/2000 z dne 4. avgusta 2000 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst PET s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske (UL 2000, L 199, str. 48) ugotovila, da bi morala industrija Unije svoje cene močno uskladiti navzdol s cenami dampinškega uvoza, da bi pridobila nazaj tržni delež, ki ga je izgubila, kar naj bi povzročilo izgubo 15 % neto prometa. Druga spremenljivka v izračunu, ki so jo tožeče stranke uporabile, je temeljila na oceni povečanja uvoza iz zadevnih držav, ki jo je opravila Komisija v svojem predlogu uredbe. Obstoja škode, ki bi jo bi bilo mogoče pripisati nezakonitemu sprejetju izpodbijanega sklepa, zato tožeče stranke niso dokazale na podlagi dejanskih podatkov.

185    Ta ocena je bila nadomeščena s količinsko opredelitvijo škode, ki so jo tožeče stranke opravile v svoji posodobitvi na podlagi EBITA, ki je bil dejansko ugotovljen v obdobju od junija 2013 do februarja 2014.

186    Preučiti je torej treba zahtevke, kakor so bili natančno določeni v okviru te posodobitve.

187    Glede tega je treba ugotoviti, da elementi, ki so jih tožeče stranke predložile v okviru posodobitve, ne omogočajo, da bi se pravno zadostno dokazal obstoj vzročne zveze med nezakonitim sprejetjem izpodbijanega sklepa in zatrjevanimi izgubami.

188    Kot namreč poudarja Svet, tožeče stranke pri zmanjšanju svojega EBITA niso razlikovale dela, ki naj bi ga povzročilo povečanje nizkocenovnega uvoza po nezakonitem sprejetju izpodbijanega sklepa, in dela, ki je posledica drugih dejavnikov, ki so lahko izzvali ali povzročili zmanjšanje tega posamičnega gospodarskega kazalnika. Na EBITA so lahko vplivali drugi dejavniki kot izpodbijani sklep, zlasti sprememba prodajnih praks, konkurenca med proizvajalci v Uniji in konkurenca med njihovimi proizvodi in uvozom iz držav, ki ne vključujejo Indije, Tajvana, Tajske, Malezije in Indonezije. Glede tega je treba, kot je to storil Svet, ugotoviti, da je uvoz iz Indije, Tajvana in Tajske v obdobju od junija 2013 do februarja 2014 obsegal le 5,6 % potrošnje v Uniji, uvoz iz Malezije in Indonezije pa 1,72 %.

189    Iz tega izhaja, da tožeče stranke niso dokazale obstoja neposredne in zadostne vzročne zveze, ki bi lahko povzročila vzpostavitev odgovornosti Unije.

 Stroški zaprtja nekaterih obratov, nastali družbama UAB Indorama Polymers Europe in Lotte Chemical UK

190    Kot je bilo opozorjeno zgoraj v točki 163, so tožeče stranke v tožbi na kratko trdile, da so bile zaradi izpodbijanega sklepa prav tako prisiljene odpovedati delovno razmerje osebju ali zapreti proizvodne obrate v Uniji.

191    V posodobitvi so tožeče stranke svoj odškodninski zahtevek iz tega naslova omejile na stroške, nastale družbi UAB Indorama Polymers Europe zaradi zaprtja njene tovarne v Združenem kraljestvu, in na stroške, nastale družbi Lotte Chemical UK zaradi zaprtja njene tovarne PTA. Poleg tega, kot je bilo opozorjeno zgoraj v točki 167, te tožeče stranke zahtevajo le 77 % teh stroškov, ker je po njihovem mnenju del teh mogoče pripisati uvozu iz Malezije in Indonezije. Na podlagi tega družba UAB Indorama Polymers Europe zahteva znesek [zaupno] (namesto [zaupno]) in družba Lotte Chemical UK znesek [zaupno] (namesto [zaupno]).

192    Svet izpodbija obstoj vzročne zveze. Poleg tega v svojih stališčih o posodobitvi odškodninskih zahtevkov tožečih strank trdi, da tisti, ki so bili ohranjeni, niso dopustni z vidika člena 84 Poslovnika, ker naj bi bili vloženi prepozno, in sicer v repliki za družbo Lotte Chemical UK in v posodobitvi za družbo UAB Indorama Polymers Europe.

193    Glede tega je treba v zvezi z utemeljenostjo zahtevkov ugotoviti, kot je to storil Svet, da so tožeče stranke, da bi dokazale obstoj vzročne zveze med zatrjevano škodo in očitanim ravnanjem, v tožbi in v repliki predložile le sporočila za javnost ali dopise, v katerih je navedeno, da je zaprtje tovarn posledica izpodbijanega sklepa. Vendar ti dokumenti, ki so jih sestavile tožeče stranke same, ne dokazujejo, da je zaprtje teh obratov mogoče pripisati izpodbijanemu sklepu, saj v utemeljitev tega ni bil predložen noben indic ali podatek. Poleg tega zaprtje tovarne družbe UAB Indorama Polymers Europe v Združenem kraljestvu v samem besedilu sporočila za javnost o njenem zaprtju ni bilo pripisano izpodbijanemu sklepu, temveč zmanjšanju stopenj dobička in povečanju konkurence, zlasti v Aziji. Kot pa je poudaril Svet, se je uvoz iz Južne Koreje, ki je prav tako v Aziji, v obravnavanem obdobju povečal in bi lahko povzročil zaprtje tovarne. Poleg tega tožeče stranke glede tovarne družbe Lotte Chemical UK za proizvodnjo PTA ne trdijo, da je njeno zaprtje mogoče pripisati neposredno nezakonitemu sprejetju izpodbijanega sklepa, temveč zgolj navajajo, da je „eden glavnih razlogov“ za to zaprtje to, da se je v Združenem kraljestvu zaprla tovarna PET družbe UAB Indorama Polymers Europe.

194    Tožeče stranke v posodobitvi svojih odškodninskih zahtevkov niso predložile nobenega dodatnega dokaza, s katerim bi bilo mogoče dokazati to vzročno zvezo. Tožeče stranke so namreč predložile samo konsolidirane računovodske izkaze družb UAB Indorama Polymers Europe in Lotte Chemical UK, da bi dokazale stroške, ki so povezani z odpovedmi delovnih razmerij in na katerih temeljijo njihovi zahtevki, ne da bi predložile kakršen koli drug element, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti vzročno zvezo med zatrjevano škodo in očitanimi nezakonitostmi.

195    V teh okoliščinah je treba zavrniti zahtevke tožečih strank v zvezi s stroški zaprtja, ki naj bi nastali družbama UAB Indorama Polymers Europe in Lotte Chemical UK, ne da bi bilo treba preučiti, ali so bili ti zahtevki, kot trdi Svet, vloženi v prepozni fazi postopka v nasprotju s členom 84 Poslovnika.

196    Iz zgoraj navedenega izhaja, da tožeče stranke niso dokazale obstoja neposredne in zadostne vzročne zveze, ki bi lahko povzročila vzpostavitev odgovornosti Unije.

 Ugotovitev v zvezi z odškodninskimi zahtevki

197    Glede na to, da v skladu s sodno prakso, navedeno zgoraj v točki 171, neizpolnitev samo enega od pogojev, potrebnih za uveljavljanje odgovornosti Unije, zadostuje za zavrnitev odškodninskega zahtevka, je treba odškodninske zahtevke tožečih strank v celoti zavrniti, ne da bi bilo treba preučiti pogoja glede obstoja dovolj resne kršitve pravnega pravila, s katerim se posameznikom podeljujejo pravice, in glede obstoja škode.

 Stroški

198    Na podlagi člena 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. V skladu s členom 134(3) Poslovnika vsaka stranka nosi svoje stroške, če vsaka uspe samo deloma. Vendar lahko Splošno sodišče, če se zdi to glede na okoliščine v zadevi upravičeno, odloči, da ena stranka poleg svojih stroškov nosi tudi del stroškov druge stranke. Poleg tega v skladu s členom 138(1) Poslovnika države članice in institucije, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške.

199    Ker v obravnavanem primeru Svet glede predloga za razglasitev ničnosti, ki so ga vložile tožeče stranke, ni uspel in ker te niso uspele s svojimi odškodninskimi zahtevki, tožeče stranke in Svet nosijo svoje stroške, razen tistih iz točke 200 v nadaljevanju.

200    Zasebni intervenienti poleg svojih stroškov nosijo stroške, ki so zaradi njihove intervencije nastali tožečim strankam, v skladu s predlogi tožečih strank.

201    Komisija nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)

razsodilo:

1.      Izvedbeni sklep Sveta z dne 21. maja 2013 o zavrnitvi predloga izvedbene uredbe Sveta o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Indije, Tajvana in Tajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 ter o zaključku postopka pregleda zaradi izteka ukrepa glede uvoza nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Indonezije in Malezije, če bi predlog uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Indije, Tajvana in Tajske (2013/226/EU), se razglasi za ničen v delu, v katerem je bil z njim zavrnjen predlog za uvedbo dokončne protidampinške dajatve na uvoz s poreklom iz Indije, Tajvana in Tajske ter končan postopek pregleda glede uvoza polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz teh treh držav.

2.      Odškodninski zahtevki se zavrnejo.

3.      Committee of Polyethylene Terephthalate (PET) Manufacturers in Europe (CPME) ter družbe Cepsa Química, SA, Equipolymers Srl, Indorama Ventures Poland sp. z o.o., Lotte Chemical UK Ltd, M & G Polimeri Italia SpA, Novapet, SA, Ottana Polimeri Srl, UAB Indorama Polymers Europe, UAB Neo Group in UAB Orion Global pet nosijo svoje stroške, razen tistih iz točke 5 v nadaljevanju.

4.      Svet Evropske unije nosi svoje stroške.

5.      European Federation of Bottled Waters (EFBW) ter družbe Caiba, SA, Coca-Cola Enterprises Belgium (CCEB), Danone, Nestlé Waters Management & Technology, Pepsico International Ltd in Refresco Gerber BV nosijo svoje stroške in stroške, ki so zaradi njihove intervencije nastali tožečim strankam.

6.      Evropska komisija nosi svoje stroške.

H. Kanninen I. Pelikánová E. Buttigieg

Razglašeno na obravnavi v Luxembourgu, 5. aprila 2017.

Podpisi

Kazalo

Pravni okvir

Dejansko stanje

Postopek in predlogi strank

Pravo

1.  Predlog za razglasitev ničnosti

Drugi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji in kršitev člena 11(2) in člena 21(1) osnovne uredbe

Analiza, ki jo mora Svet opraviti na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe, in obseg nadzora, ki ga Splošno sodišče opravi nad izpodbijanim sklepom

Preizkus verjetnosti ponovnega nastanka škode v smislu člena 11(2) osnovne uredbe

–  Obstoj pozitivnih gospodarskih kazalcev, med drugim povečanja cen PET

–  Nepomemben obseg uvoza iz Indije, Tajvana in Tajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

–  Dejanski prejemniki koristi od ukrepov glede na tržne deleže

–  Neobstoj nelojalnega nižanja cen v obravnavanem obdobju

–  Nepomemben obseg uvoza iz Indije, Tajvana in Tajske v primeru odprave ukrepov

–  Zadostna zaščita industrije Unije z drugimi ukrepi trgovinske zaščite

–  Vpliv na druge gospodarske subjekte v primeru odprave ukrepov

–  Ugotovitev o preučitvi verjetnosti ponovitve škode

Preizkus interesa Unije v smislu člena 21(1) osnovne uredbe

Ugotovitev glede predloga za razglasitev ničnosti

2.  Odškodninski zahtevki

Obseg predlogov tožečih strank

Neposredna vzročna zveza

Izgube, nastale družbam Equipolymers, M & G Polimeri Italia in Novapet

Stroški zaprtja nekaterih obratov, nastali družbama UAB Indorama Polymers Europe in Lotte Chemical UK

Ugotovitev v zvezi z odškodninskimi zahtevki

Stroški

* Jezik postopka: angleščina.

1      Seznam drugih tožečih strank je priložen le različici, vročeni strankam.

2      Prikriti zaupni podatki.