Zadeva T‑468/14

Holistic Innovation Institute, SLU

proti

Evropski komisiji

„Finančna pomoč – Raziskave – Sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) – Projekt eDIGIREGION – Sklep Komisije o zavrnitvi udeležbe podjetja – Ničnostna tožba – Rok za vložitev tožbe – Izhodišče – Nedopustnost – Nepogodbena odgovornost – Nepremoženjska škoda – Dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravic“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 12. maja 2016

1.      Ničnostna tožba – Roki – Narava javnega reda – Preizkus, ki ga sodišče Unije opravi po uradni dolžnosti

(Člen 263, odstavek 6, PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 102(2))

2.      Sodni postopek – Roki za pritožbe – Tožba, vložena po telefaksu – Rok za vložitev podpisanega izvirnika – Začetek – Datum prejema telefaksa in ne datum izteka roka za tožbo

(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 43(6))

3.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Nepredložitev podpisanega izvirnika tožbe pred iztekom roka – Nedopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 44(6))

4.      Sodni postopek – Roki za pritožbe – Prekluzija – Opravičljiva zmota – Pojem – 87998 / Vložitev tožbe brez podpisa vloge s strani odvetnika – Izključitev

(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 43(1), prvi pododstavek)

5.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Lastnoročni podpis odvetnika – Bistveno pravilo, ki ga je treba strogo uporabljati – Možnost naknadnega popravka – Neobstoj kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva – Neobstoj

(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 43(1), prvi pododstavek)

6.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Kumulativni pogoji – Neobstoj enega od teh pogojev – Zavrnitev odškodninske tožbe v celoti

(Člen 340, odstavek 2, PDEU)

7.      Odškodninska tožba – Samostojnost, glede na ničnostno tožbo – Tožba za odpravo posamičnega sklepa, ki je postal dokončen – Nedopustnost

(Člen 268 PDEU in 340, odstavek 2, PDEU)

8.      Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Razširitev obstoječega tožbenega razloga – Dopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 44(1)(c) in 48(2))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 25.)

2.      Člen 34(6) Poslovnika Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991 določa, da se datum, ko sodno tajništvo Splošnega sodišča po telefaksu ali elektronski pošti prejme prepis podpisanega izvirnika procesnega akta, za namene spoštovanja procesnih rokov upošteva le pod pogojem, da je podpisani izvirnik akta vložen v tem sodnem tajništvu najpozneje deset dni po prejemu telefaksa ali elektronske pošte.

(Glej točko 28.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 31.)

4.      Pojem opravičljive zmote je treba namreč razlagati ozko in tako, da se lahko nanaša le na izjemne okoliščine. V zvezi s tem, če odvetnik tožbe ni podpisal, je treba trditev glede opravičljivosti zmote, do katere je prišlo zaradi tega, ker je po nacionalnem pravu to, da tožbe ni podpisal odvetnik, mogoče popraviti, zavrniti. Za pripravo, nadzor in preverjanje procesnih listin, ki jih je treba vložiti v sodno tajništvo, pa je odgovoren odvetnik zadevne stranke.

(Glej točko 32.)

5.      Dejstvo, da tega, da odvetnik tožbe ni podpisal, v skladu s pravom Unije ni mogoče popraviti, ne poraja dvomov glede pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Stroga uporaba procesnih pravil namreč ustreza zahtevam po pravni varnosti in nujnosti, da se izogne vsaki diskriminaciji ali vsakemu samovoljnemu ravnanju v pravosodju. Čeprav pogoji za vložitev tožb in roki za njihovo vložitev omejujejo pravico dostopa do sodišča, ta omejitev ne posega v samo bistvo temeljne pravice do učinkovitega sodnega varstva, če so zadevna pravila jasna in ne povzročajo posebnih težav pri razlagi.

(Glej točko 33.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 41 do 44.)

7.      Odškodninska tožba, ki temelji na členu 340, drugi odstavek, PDEU, je samostojno sredstvo v okviru pravnih sredstev prava Unije, tako da nedopustnost predloga za razglasitev ničnosti sama po sebi ne vodi do nedopustnosti odškodninskega zahtevka.

Čeprav lahko stranka vloži odškodninsko tožbo, ne da bi morala zahtevati razglasitev ničnosti nezakonitega akta, s katerim ji je bila povzročena škoda, ne more obiti nedopustnosti zahtevka, ki se nanaša na to isto nezakonitost in sledi istemu finančnemu cilju.

Odškodninsko tožbo je treba tako razglasiti za nedopustno, če je njen resnični namen razveljavitev dokončnega akta in bi bil njen učinek, če bi ji bilo ugodeno, ukinitev pravnih učinkov tega akta. Tako je, če tožeča stranka želi z odškodninsko tožbo doseči enak rezultat, kot bi ga dosegla, če bi bila uspešna z ničnostno tožbo, ki je ni vložila pravočasno.

Poleg tega bi lahko odškodninska tožba tudi izničila pravne učinke odločbe, ki je postala pravnomočna, kadar tožeča stranka želi večjo korist, ki pa vključuje tisto, ki bi jo lahko dosegla z ničnostno tožbo. V takem primeru je vendarle treba ugotoviti obstoj tesne povezave med odškodninsko tožbo in ničnostno tožbo, da bi bilo mogoče ugotoviti nedopustnost prve.

(Glej točke od 45 do 48.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 79.)