SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (prvi senat)

z dne 1. aprila 2009

Zadeva T-385/04

Gregorio Valero Jordana

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Ničnostna tožba – Odškodninska tožba – Napredovanje – Dodelitev prednostnih točk“

Predmet: Tožba za razglasitev ničnosti, prvič, odločbe generalnega direktorja pravne službe Komisije, s katero je bila tožeči stranki v napredovalnem obdobju 2003 dodeljena ena sama prednostna točka generalnega direktorata in ki ji je bila vročena 7. julija 2003 ter je bila potrjena z odločbo organa, pristojnega za imenovanja, vročeno 16. decembra 2003; drugič, odločbe organa, pristojnega za imenovanja, s katero je bilo tožeči stranki dodeljenih skupno 20 točk za napredovalno obdobje 2003 in ki ji je bila vročena 16. decembra 2003; seznama uradnikov naziva A 5, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje za obdobje 2003 in so delovno uspešni, objavljenega v Upravnem obvestilu št. 69-2003 z dne 13. novembra 2003; seznama uradnikov, ki so v obdobju 2003 napredovali v naziv A 4, objavljenega v Upravnem obvestilu št. 73-2003 z dne 27. novembra 2003; in odločbe, s katero tožeča stranka ni bila uvrščena na zgoraj navedena seznama; tretjič, odločbe organa, pristojnega za imenovanja, da se tožeči stranki ne dodelijo dodatne prednostne točke za napredovalno obdobje 2003, kot izhaja iz dopisa z dne 22. februarja 2007 in odločbe z dne 17. aprila 2007; ter za plačilo odškodnine v višini 5000 EUR.

Odločitev: Odločbi Komisije o dodelitvi Gregoriu Valeru Jordani skupno 20 točk za napredovanje in o zavrnitvi njegovega vpisa na seznam uradnikov, ki so v napredovalnem obdobju 2003 napredovali v naziv A 4, se razglasita za nični. V preostalem se tožba zavrne. Komisiji se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Sistem napredovanja, ki ga je vzpostavila Komisija – Konec napredovalnega obdobja z aktom, ki vsebuje odločbo o sestavi seznama uradnikov, ki napredujejo, in odločbo o določitvi točk, ki se dodelijo uradnikom – Samostojne odločbe, zoper katere je mogoče vložiti ločene tožbe ali enotno tožbo

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 45(1), 90 in 91)

2.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Predmet spora – Sprememba med postopkom

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 48(2); Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

3.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Podrobna pravila – Kvantifikacija uspešnosti za dodelitev točk

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45(1))

1.      V okviru sistema napredovanja, vzpostavljenega z notranjimi predpisi Komisije, v katerem se napredovalno obdobje konča s kompleksnim aktom, saj obsega dve ločeni odločbi organa, pristojnega za imenovanja, in sicer odločbo o določitvi seznama uradnikov, ki napredujejo, in odločbo o določitvi skupnega števila točk, na kateri temelji prva zgoraj navedena odločba, je ta odločba o določitvi skupnega števila točk samostojen akt, ki je kot tak lahko predmet pritožbe in po potrebi tožbe v okviru pravnih sredstev, ki so določena v Kadrovskih predpisih.

Torej bi lahko uradnik, ki ne napreduje zaradi domnevno neupravičene dodelitve nezadostnega števila točk, da bi dosegel prag za napredovanje, svojo tožbo vložil hkrati zoper odločbo organa, pristojnega za imenovanja, o določitvi skupnega števila točk in odločbo o določitvi seznama uradnikov, ki napredujejo.

Nasprotno pa so odločba o dodelitvi prednostnih točk tožeči stranki, odločba o nevpisu njenega imena na seznam uradnikov, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje, ter seznam kot tak pripravljalni akti, zoper katere ni mogoče vložiti samostojne ničnostne tožbe. Vendar je njihovo zakonitost vseeno mogoče izpodbijati v okviru tožbe, vložene zoper končno odločbo.

(Glej točke od 69 do 72.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 9. april 2003, Tejada Fernández proti Komisiji, T-134/02, RecFP, str. I-A-125 in II-609, točka 18; Sodišče prve stopnje, 19. oktober 2006, Buendía Sierra proti Komisiji, T-311/04, ZOdl., str. II-4137, točke 90, 93 in od 96 do 98.

2.      Člen 48(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje, na podlagi katerega navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom, se lahko v nekaterih primerih uporablja za spremembo predlogov. V skladu z zahtevo po ekonomičnosti postopka akt, ki med postopkom nadomesti izpodbijani akt z istim predmetom, namreč pomeni novo okoliščino, ki tožečim strankam omogoči prilagoditev predlogov in tožbenih razlogov. Vendar iz členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov izhaja, da je tožba, vložena zoper akt, ki posega v položaj posameznika in ki ima obliko odločbe organa, pristojnega za imenovanja, dopustna le, če je zadevna oseba predhodno pri tem organu vložila pritožbo in če je bila ta izrecno ali z molkom zavrnjena.

(Glej točke od 76 do 78.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 6. julij 2001, Tsarnavas proti Komisiji, T‑161/00, RecFP, str. I-A-155 in II-721, točke od 26 do 28; Sodišče prve stopnje, 26. oktober 2004, Brendel proti Komisiji, T-55/03, ZOdl. JU, str. I-A-311 in II‑1437, točka 50 in navedena sodna praksa.

3.      Uprava ima pri ocenjevanju uspešnosti, ki jo je treba upoštevati v odločbi o napredovanju na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov in posledično tudi v odločbi o dodelitvi prednostnih točk v sistemu napredovanja, v katerem je taka ocena kvantificirana, široko diskrecijsko pravico, nadzor sodišča Skupnosti pa mora biti omejen na vprašanje, ali je uprava ob upoštevanju načina in sredstev, na podlagi katerih je lahko sprejela oceno, ostala v nespornih mejah in ni očitno napačno uporabila svojega pooblastila.

(Glej točko 131.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 3. maj 2007, Crespinet proti Komisiji, T‑261/04, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 58 in navedena sodna praksa.