Pritožba, ki sta jo Vincenzo D’Agostino in Dafin Srl vložila 11. septembra 2023 zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 25. julija 2023 v zadevi T-424/22, D’Agostino in Dafin/ECB

(Zadeva C-566/23 P)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Pritožnika: Vincenzo D’Agostino, Dafin Srl (zastopnica: M. De Siena, avvocato)

Druga stranka v postopku: Evropska centralna banka

Predlogi

Pritožnika zahtevata razglasitev ničnosti sklepa o zavrženju, ki ga je Splošno sodišče izdalo 25. julija 2023 v zadevi T-424/22, sporu med Vincenzom D’Agostinom, ki je nastopal v svojem imenu in kot edini poslovodja družbe Dafin Srl, in Evropsko centralno banko, in posledično ugoditev njunim tožbenim predlogom ter zato Sodišču predlagata, naj

ugotovi in razglasi nepogodbeno odgovornost Evropske centralne banke (ECB), ki jo zastopa predsednica Christine Lagarde, ker je:

I.a) povzročila propad vrednostnih papirjev v lasti Vincenza D’Agostina z oznako SI FTSE.COPER, predloženih v prilogi 3 k tožbi, s čimer mu je nastala izguba v višini celotne vrednosti naloženega kapitala, ki znaša 450 596,28 EUR, ker je Christine Lagarde 12. marca 2020 kot predsednica ECB z izrekom slavnega stavka „Nismo tu zato, da bi znižali razmik v donosnosti obveznic, to ni funkcija ECB“, povzročila znatno znižanje vrednosti vrednostnih papirjev po vsem svetu in 16,92-odstotno znižanje na milanski borzi, kar je stopnja brez primere v zgodovini navedene institucije in drugih borz po svetu, saj je z navedenim stavkom na tiskovni konferenci vsemu svetu sporočila, da ECB ne bo več podpirala vrednosti vrednostnih papirjev, ki so jih izdale države v težavah, in s tem napovedala popolno spremembo usmeritve monetarne politike, ki jo je ECB sprejela pod vodstvom Maria Draghija, katerega mandat se je iztekel novembra 2019;

I.b) z navedenimi ravnanji, in posledično z vrtoglavim padcem indeksa milanske borze povzročila znižanje vrednosti premoženja pritožnika;

I.c) pritožnika zaradi bistvenega in pomembnega zmanjšanja vrednosti njegovega premoženja primorala k temu, da je za nadomestitev te izgube premoženja in kot porok družbe Dafin Srl za kredit, ki ga je tej družbi odobrila banka Fideuram SpA, poplačal del navedenega kredita, ki je bil uporabljen, za kar je potrebna sredstva pridobil s prodajo drugih vrednostnih papirjev v svoji lasti v omejenem času, zaradi česar je utrpel izgubo 2.534.422,16 EUR leta 2020 in nadaljnjo izgubo 336.517,30 EUR v obdobju med 1. januarjem in 15. aprilom 2021, in torej skupno izgubo 2.870.939,30 EUR.

I.d) pritožniku povzročila premoženjsko škodo v obliki izgubljenega dobička v višini 1.013.074,00 EUR.

I.e) pritožniku posledično povzročila premoženjsko škodo v skupnem znesku 4.334.609,28 EUR.

    Zato naj:

ECB v osebi njenega vsakokratnega predsednika naloži, da pritožniku Vincenzu D’Agostiniju povrne premoženjsko škodo, ki ustreza dejanski škodi in izgubljenemu dobičku, nepremoženjski škodi in škodi zaradi izgube priložnosti, ocenjeni na podlagi meril, navedenih v ustreznih poglavjih in točkah tožbe, tako da pritožniku plača:

II.1) 4.334.609,28, EUR iz naslova premoženjske škode,

II.2) 1.000.000,00, EUR iz naslova nepremoženjske škode;

II.3) skupni znesek 5.321.535,68 EUR.

Vse z zamudnimi obrestmi, zaračunanimi od 12. marca 2020, datuma škodnega dogodka, do dejanske povrnitve škode.

Podredno ECB naloži plačilo različnih zneskov, ki bodo med postopkom opredeljeni v obsegu, ki se bo štel za pravičnega, tudi prek izvedenskega mnenja, izdelavo katerega bi odredilo Sodišče.

Naloži plačilo nadaljnjega zneska, ki ga bo Sodišče opredelilo in določilo iz pravičnosti kot odškodnino za izgubo možnosti.

V)    Podredno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.

VI)     Toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Na prvem mestu, pritožnika v utemeljitev pritožbe navajata, da jima je Splošno sodišče s kršitvijo pravice do obrambe, zagotovljene v členu 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah, odreklo pravico, da predložita repliko na odgovor na tožbo, ki ga je predložila ECB, pri čemer je to pravica, ki sta jo želela pritožnika uresničiti s predložitvijo poročila zapriseženega izvedenca, pripravljenega za ugotovitev, ali je zadevno znižanje borznih indeksov in indeksa milanske borze treba pripisati učinku pandemije covida, kakor trdi ECB, ali pa – kakor trdita oni – izjavi predsednice ECB.

Na drugem mestu, pritožnika poudarjata, da sta že v tožbi predložila dokaz za obstoj vzročne zveze med sporno izjavo, znižanjem indeksa milanske borze in posledično izgubo vrednosti vrednostnih papirjev pritožnika, pri čemer poudarjata, da je iz pregleda tiska v zvezi s tiskovno konferenco predsednice ECB z dne 12. marca 2020, komentarjev italijanskih in mednarodnih časnikov ter izjav predsednika Italijanske republike razvidno, da je bilo splošno prepričanje to, da je bilo znižanje na borzah vrednostnih papirjev povzročeno izključno s sporno izjavo predsednice ECB. Poleg tega iniciativa predsednice ECB, da se opraviči in popravi to izjavo, razkriva, da je sama priznala, da je na trgih povzročila izjemno škodljive posledice.

Na tretjem mestu, pritožnika prerekata ugotovitve Splošnega sodišča iz točk od 16 do 33 izpodbijanega sklepa, da ni mogoče uveljavljati nepogodbene odgovornosti ECB, ker ECB v obravnavanem primeru ni kršila pravnega pravila, katerega namen je dodelitev pravic posameznikom. Pritožnika trdita, da so določbe, na katere se sklicujeta, institucionalna pravila, ki določajo pristojnosti posameznih organov ECB in jim podeljujejo posebna pooblastila. S temi pravili so posameznikom podeljene pravice, še posebej je z njimi zagotovljena pravica posameznikov, da različni organi v skladu z načelom legitimnega pričakovanja ravnajo ob spoštovanju institucionalnih pristojnosti, ki so jim podeljene z zakonom.

Na četrtem mestu, podredno, pritožnika trdita, da če namen pravil, ki jih je kršila predsednica ECB, ni dodelitev pravic posameznikom – kot je ugotovilo Splošno sodišče –, obrazložitve navedenega sodišča ni mogoče sprejeti, ker temelji na ozki razlagi člena 340 PDEU. V tem pravilu, kakor niti v členu 2043 codice civile (civilni zakonik, Italija), ni nobenega razlikovanja, s katerim bi se dajala prednost pravilom, katerih namen je dodelitev pravic posameznikom, pred drugimi pravili in bi bil nastanek pravice oškodovanca do odškodnine vezan izključno na kršitev pravil, ki spadajo v prvo kategorijo. Poleg tega je ta obrazložitev v nasprotju z načeli, ki jih je Splošno sodišče določilo v sodbi v zadevi T-868/16, v kateri je ugotovljeno, da je mogoče nepogodbeno odgovornost Unije uveljavljati ob obstoju kakršnega koli nezakonitega ravnanja, s katerim je bila povzročena škoda, na podlagi katere taka odgovornost lahko nastane.

Na petem mestu, pritožnika prerekata ugotovitev Splošnega sodišča iz točke 32 izpodbijanega sklepa, da pritožnika s tem, da sta trdila, da je predsednica ECB zlorabila pooblastila, te trditve nista izrecno razvila v tožbi in naj bi jo predstavila zgolj kot posledico kršitev določb, navedenih v tožbi, katerih namen ni dodelitev pravic posameznikom. Pritožnika trdita, da je zloraba pooblastil „uporaba pooblastil na način, ki ni v skladu z zakonsko zapovedjo“ in je podana, kadar institucija Unije zlorabi splošna načela, kot so lojalnost, dobra vera in skrbnost; ni bilo sporno, da je predsednica ECB s sporno izjavo kršila načelo lojalnosti in skrbnosti.

Na šestem mestu, pritožnika trdita, da je Splošno sodišče v točki 35 izpodbijanega sklepa v zvezi s premoženjsko škodo, ki sta jo uveljavljala, dejstva predstavilo drugače, kakor so bila navedena v tožbi, v kateri je Vincenzo D’Agostino trdil, da si je kot porok družbe Dafin Srl za kredit, ki ga je tej družbi odobrila banka Fideuram SpA, zaradi znižanja vrednosti lastnega premoženja, ki ga je povzročila popolna izguba vrednosti vrednostnih papirjev SI FISTE COPERP zaradi sesutja milanske borze po sporni izjavi, iz strahu pred reakcijo banke priskrbel sredstva za poplačilo tega kredita, za kar je moral po neugodni ceni prodati druge vrednostne papirje, ki jih je imel v lasti, s čimer mu je nastala dodatna izguba.

____________