SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (tretji razširjeni senat)
z dne 14. junija 2023(*)
„Konkurenca – Koncentracije – Nabavni trg stiskanega parafina – Prodajni trg parafinskih voskov – Sklep o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in Sporazumom o EGP – Neobstoj zaveze o dobavi stiskanega parafina – Vertikalni učinki – Izključitev s trga proizvodnih dejavnikov“
V zadevi T‑585/20,
Polwax S.A. s sedežem v Jasłu (Poljska), ki jo zastopata E. Nessmann in G. Duda, odvetnici,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo N. Khan, G. Meessen in J. Szczodrowski, agenti,
tožena stranka,
ob sodelovanju
Polski Koncern Naftowy Orlen S.A. s sedežem v Płocku (Poljska), ki jo zastopa M. Mataczyński, odvetnik,
intervenientka,
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji razširjeni senat),
v sestavi F. Schalin, predsednik, S. Frimodt Nielsen, sodnik, P. Škvařilová-Pelzl, sodnica, I. Nõmm (poročevalec) in D. Kukovec, sodnika,
sodna tajnica: M. Zwozdziak-Carbonne, administratorka,
na podlagi pisnega dela postopka,
na podlagi obravnave z dne 11. januarja 2023
izreka naslednjo
Sodbo
1 Tožeča stranka, družba Polwax S.A., s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 14. julija 2020 (zadeva M.9014), sprejetega na podlagi člena 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40, v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je Evropska komisija koncentracijo družb Polski Koncern Naftowy Orlen S.A. (v nadaljevanju: Orlen) in Grupa Lotos S.A. (v nadaljevanju: Lotos) razglasila za združljivo z notranjim trgom in členom 57 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), pod pogojem, da družba Orlen spoštuje nekatere zaveze.
I. Dejansko stanje spora in dejstva po vložitvi tožbe
2 Tožeča stranka je poljska družba, ki proizvaja in trži parafinske voske in proizvode na osnovi parafina.
3 Družba Orlen je vertikalno integrirano podjetje, ki je dejavno predvsem na področju rafiniranja in trženja (vključno z maloprodajo) goriva in z gorivom povezanih proizvodov na Poljskem, v Češki republiki, Litvi in Nemčiji. Dejavna je tudi na področju predhodnega raziskovanja nahajališč, razvoja in proizvodnje surove nafte in zemeljskega plina ter na trgu petrokemije.
4 Družba Lotos je vertikalno integrirano podjetje, ki je dejavno predvsem na področju rafiniranja in trženja (vključno z maloprodajo) goriva in z gorivom povezanih proizvodov večinoma na Poljskem. Dejavna je tudi na področjih predhodnega raziskovanja nahajališč, razvoja ter proizvodnje surove nafte in zemeljskega plina.
5 Družba Orlen je 3. julija 2019 v skladu s členom 4(1) Uredbe št. 139/2004 Komisiji priglasila predlagano koncentracijo, s katero je pridobila izključni nadzor nad družbo Lotos.
6 Komisija je s sklepom z dne 7. avgusta 2019 (UL 2019, C 273, str. 2) ugotovila, da obstaja resen dvom glede združljivosti koncentracije s skupnim trgom, sprejela odločitev o uvedbi postopka temeljitega preizkusa v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe št. 139/2004 in zadevne tretje osebe pozvala, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane koncentracije.
7 Tožeči stranki je bil 30. septembra 2019 na podlagi njene zahteve priznan status zainteresirane stranke v smislu člena 18(4) Uredbe št. 139/2004.
8 Komisija je 7. aprila 2020 sprejela obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, katerega nezaupna različica je bila tožeči stranki poslana 4. maja 2020.
9 Tožeča stranka je 15. maja 2020 predložila pripombe na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah in trdila, da bi bilo treba določiti zaveze, da se zagotovi, da koncentracija ne bo vplivala na njen dostop do nekaterih proizvodnih dejavnikov, ki jih uporablja pri svoji proizvodnji.
10 Komisija je 14. julija 2020 sprejela izpodbijani sklep.
11 Komisija je istega dne v sporočilu za javnost navedla, prvič, da je po koncu preiskave imela pomisleke, da bi koncentracija, kot je bila prvotno priglašena, škodila konkurenci, zlasti na trgih za:
– grosistično dobavo motornih goriv na Poljskem;
– maloprodajno dobavo motornih goriv na Poljskem;
– dobavo goriva za reakcijske motorje na Poljskem in v Češki republiki;
– dobavo povezanih proizvodov, kot so različne vrste bitumna, na Poljskem.
12 Drugič, Komisija je navedla, da je družba Orlen, da bi odpravila pomisleke Komisije, predlagala zaveze glede trgov iz točke 11 zgoraj.
13 Tretjič, Komisija je ugotovila, „da bo kombinacija odprodaj in drugih zavez kupcem prenesenih subjektov in drugim konkurentom omogočila, da bodo v prihodnosti učinkovito konkurirali združenemu subjektu na zadevnih trgih“, da bo „predvsem na grosističnih trgih plinskega olja in bencina kupec deleža rafinerije lahko uvozil znatne količine zaradi širšega dostopa do infrastrukture“ in da bo „kupec zaradi te kombinacije zmogljivosti rafiniranja in potenciala uvoza izvajal podoben konkurenčni pritisk kot družba Lotos pred koncentracijo“. Komisija je zato prišla do sklepa, da „koncentracija, kakor je bila spremenjena z zavezami, ne vzbuja več pomislekov glede konkurence“, in pojasnila, da je „[t]a odločitev […] pogojena z doslednim spoštovanjem sprejetih zavez“.
14 Na dan vložitve tožbe, 24. septembra 2020, v Uradnem listu Evropske unije ni bil objavljen noben povzetek izpodbijanega sklepa in na spletnem mestu Komisije ni bila objavljena nobena nezaupna različica navedenega sklepa.
15 Komisija je 18. maja 2021 na svojem spletnem mestu objavila nezaupno različico izpodbijanega sklepa. Povzetek tega sklepa je bil 25. maja 2021 objavljen v Uradnem listu Evropske unije (UL 2021, C 196, str. 8).
16 Izpodbijani sklep vsebuje točko 37, ki se nanaša na nabavni trg stiskanega parafina in prodajni trg parafinskih voskov (točke od 1993 do 2006 obrazložitve).
17 Komisija v točki 1993 obrazložitve izpodbijanega sklepa opozarja, na prvem mestu, da je stiskani parafin stranski proizvod pri proizvodnji naftnih olj in da se uporablja predvsem kot surovina za popolnoma rafinirane parafinske voske, ki so surovi material za proizvodnjo sveč. Nato v točki 1994 obrazložitve navedenega sklepa poudarja, da čeprav obe družbi, Lotos in Orlen, proizvajata stiskani parafin, ga prodaja le družba Lotos, družba Orlen pa ga uporablja za lastno proizvodnjo parafinskih voskov, in da bi zato načrtovana koncentracija pripeljala do vzpostavitve vertikalne povezave med strankama, saj je družba Lotos dejavna na zgornjem delu oskrbne verige, družba Orlen pa na njenem spodnjem delu.
18 Na drugem mestu, Komisija je v točki 1997 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da sta upoštevna trga proizvodov trg stiskanega parafina in trg parafinskih voskov.
19 Na tretjem mestu, v zvezi z geografsko razsežnostjo zadevnih trgov je Komisija v točki 1999 obrazložitve izpodbijanega sklepa opozorila, da je v prejšnjem sklepu ugotovila, da se trg stiskanega parafina lahko razteza na celoten EGP ali da ima nacionalno razsežnost, pri čemer je poudarila, da je en kupec stiskanega parafina, tožeča stranka, izpostavil, da zaradi visokih stroškov prevoza daje prednost lokalnim virom dobave. Komisija je v tej točki tudi presodila, da je opredelitev trga parafinskih voskov kot trga, ki zajema celotni EGP, verodostojna, ker so dobavitelji tega proizvoda navedli, da ga prodajajo zunaj meja Poljske in da družba Orlen med 30 in 40 % svoje proizvodnje proda zunaj Poljske, predvsem v EGP. Komisija je nato v točki 2000 obrazložitve navedenega sklepa navedla, da je presodila učinke načrtovane koncentracije na najožje potencialne trge, in sicer na poljski trg stiskanega parafina in trg EGP za parafinske voske.
20 Na četrtem mestu, kar zadeva učinke načrtovane koncentracije na konkurenco, je Komisija v točki 2003 obrazložitve izpodbijanega sklepa preučila možnost, ki jo je izpostavila tožeča stranka, in sicer da bi koncentracija privedla do preprečevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov, ker ji novi gospodarski subjekt ne bi več dobavljal stiskanega parafina ali bi ji ga dobavljal zgolj za veliko višjo ceno, in da tako temu subjektu na trgu parafinskih voskov ne bi mogla več konkurirati.
21 V zvezi s tem je Komisija v točki 2004 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da če bi bil nabavni trg stiskanega parafina opredeljen na nacionalni ravni, bi družba Lotos v letih 2017 in 2018 na Poljskem imela tržni delež med 30 in 40 %. Sicer je priznala, da bi tak tržni delež pomenil obstoj vertikalnih učinkov, vendar je poudarila, da je bilo med 60 in 70 % virov stiskanega parafina še vedno na voljo in da je družba Orlen sama uporabljala zunanje dobavitelje. Na podlagi tega je sklenila, da ni očitno, da bi bil novoustanovljeni gospodarski subjekt zmožen preprečiti dostop strank družbe Lotos, ki so dejavne na trgu parafinskih voskov, do stiskanega parafina.
22 Komisija je v točki 2005 obrazložitve izpodbijanega sklepa dodala, da ima družba Orlen le zelo majhen delež na prodajnem trgu, in iz tega izpeljala, da novi gospodarski subjekt tudi ne bi imel interesa, da bi strankam družbe Lotos, ki so dejavne na tem trgu, preprečeval dostop do proizvodnih dejavnikov. Navedla je, da je tožeča stranka sama poudarila, da je konkurenca na navedenem trgu močna, saj je ta trg v nekaterih primerih globalen in pod pritiskom kitajskih proizvajalcev.
23 Komisija je na podlagi tega v točki 2006 obrazložitve izpodbijanega sklepa sklenila, da njena preiskava ni razkrila očitnih dokazov, ki bi kazali na bistveno oviranje učinkovite konkurence v zvezi z vertikalno povezavo med trgom stiskanega parafina na Poljskem in trgom parafinskih voskov v EGP.
II. Predlogi strank
24 Komisija je z ločenim aktom vložila ugovor nedopustnosti na podlagi člena 130(1) Poslovnika Splošnega sodišča. Odločanje o ugovoru nedopustnosti je bilo združeno z vsebinskim odločanjem.
25 Komisija je na obravnavi umaknila ugovor nedopustnosti, kar je bilo zabeleženo v zapisniku obravnave.
26 Tožeča stranka v tožbi Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj:
– izpodbijani sklep razglasi za ničen;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
27 Poleg tega je tožeča stranka v stališču o intervencijski vlogi družbe Orlen in na obravnavi Splošnemu sodišču predlagala, naj odredi izvedbo dokazov z izvedencem glede učinkov koncentracije na konkurenco ali pa naj Komisiji naloži, naj predloži elemente, na podlagi katerih je utemeljila izpodbijani sklep.
28 Komisija in družba Orlen Splošnemu sodišču v bistvu predlagata, naj:
– tožbo zavrne kot neutemeljeno;
– zavrne predlog tožeče stranke za izvedbo dokazov z izvedencem,
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
III. Pravo
A. Predlog za izvedbo dokazov z izvedencem
29 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj odredi izvedbo dokazov z izvedencem glede učinkov koncentracije na konkurenco. Zamudo pri vložitvi tega predloga v bistvu utemeljuje z okoliščino, da je bilo razlogovanje, na katerem temelji navedeni sklep, pojasnjeno šele v fazi navedene intervencijske vloge. V zvezi s tem se sklicuje na to, da ta sklep na dan vložitve tožbe ni bil objavljen in da so tako obrazložitev v tem sklepu kot vloge Komisije kratke.
30 Komisija in družba Orlen temu predlogu za izvedbo dokazov z izvedencem nasprotujeta, pri čemer med drugim poudarjata, da je prepozen.
31 V skladu s členom 88(1) Poslovnika se lahko „pripravljalni ukrepi […] sprejmejo ali spremenijo v vseh fazah postopka, po uradni dolžnosti ali na predlog glavne stranke“. V odstavku 2 te določbe je natančneje določeno, da „[č]e je ta predlog predložen po prvi izmenjavi vlog, mora stranka, ki poda predlog, navesti, zakaj ga ni mogla predložiti prej“.
32 Ne glede na to, ali je tožeča stranka predložila prepričljivo utemeljitev za prepozno vložitev predloga za izvedbo dokazov z izvedencem, je treba opozoriti, da je s Poslovnikom Splošnemu sodišču podeljena diskrecijska pravica, da odloči, ali je treba odrediti tak ukrep (glej v tem smislu sodbo z dne 13. julija 2017, Talanton/Komisija, T‑65/15, neobjavljena, EU:T:2017:491, točke od 35 do 37). Zato tudi če je stranka predlog za izvedbo dokazov z izvedencem Splošnemu sodišču predložila v poznejši fazi postopka, se lahko to sodišče še vedno odloči, da bo ob izvajanju svoje diskrecijske pravice navedeni ukrep sprejelo po uradni dolžnosti.
33 Vendar je predlog tožeče stranke za izvedbo dokazov z izvedencem treba zavrniti, ker ta presega namen pripravljalnih ukrepov iz člena 91 Poslovnika, ki je omogočiti, da se dokaže resničnost dejanskih trditev, ki jih je stranka navedla v podporo svojim tožbenim razlogom (glej v tem smislu sodbo z dne 23. maja 2014, European Dynamics Luxembourg/ECB, T‑553/11, neobjavljena, EU:T:2014:275, točka 317 in navedena sodna praksa).
34 Tožeča stranka namreč v okviru svojega predloga Splošnemu sodišču predlaga, naj odredi izvedbo dokazov z izvedencem glede „sosednjih trgov, vključno s trgom obdelave stiskanega parafina, za te elemente: (a) učinke koncentracije […] na konkurenco na zadevnih trgih stiskanega parafina in parafinov ter na sosednjih trgih, zlasti vpliv navedene koncentracije na ceno proizvodov za končne kupce in potrošnike; (b) vpliv te koncentracije na gospodarski položaj tožeče stranke in drugih gospodarskih subjektov, ki opravljajo enako dejavnost kot tožeča stranka, glede predelave stiskanega parafina, parafinov in sosednjih trgov; (c) višje stroške, ki jih je imela tožeča stranka zaradi nakupa stiskanega parafina zunaj lokalnega trga; (d) omejitev dostopa do stiskanega parafina na lokalnem trgu; (e) tržni delež združenega subjekta na evropskem trgu po koncentraciji“.
35 Cilj takega predloga pa ni dokazovanje resničnosti nekaterih dejanskih trditev, ampak je njegov cilj dejansko ponovna preučitev presoje iz izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na skladnost predlagane koncentracije s členom 2, od (1) do (3), Uredbe št. 139/2004. Zato tak predlog presega predmet pripravljalnega ukrepa v smislu člena 91 Poslovnika, tako da bi Splošno sodišče s sprejetjem takega ukrepa prekoračilo svojo pristojnost (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 12. septembra 2013, Besselink/Svet, T‑331/11, neobjavljena, EU:T:2013:419, točki 24 in 25).
B. Utemeljenost tožbenih razlogov
36 Tožeča stranka je v tožbi v bistvu navedla dva tožbena razloga, ki se nanašata na kršitev člena 2, od (1) do (3), Uredbe št. 139/2004 in člena 9(1) te uredbe. Poleg tega je v repliki navedla nov tožbeni razlog, ki se nanaša na nezadostno obrazložitev izpodbijanega sklepa.
37 Tožeča stranka je na obravnavi umaknila tožbeni razlog, ki se je nanašal na kršitev člena 9(1) Uredbe št. 139/2004, kar je bilo zabeleženo v zapisniku obravnave.
1. Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 2, od (1) do (3), Uredbe št. 139/2004
38 Tožeča stranka v bistvu trdi, da je v točki 37 izpodbijanega sklepa, v kateri je Komisija ugotovila, da koncentracija ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na trgu parafinskih voskov, napačno uporabljen člen 2, od (1) do (3), Uredbe št. 139/2004.
39 Člen 2(1) Uredbe št. 139/2004 določa:
„Koncentracije, za katere velja ta uredba, se presojajo v skladu s cilji te uredbe in spodaj navedenimi določbami, zato da se ugotovi, ali so skladne s skupnim trgom ali ne.
Pri presoji Komisija upošteva:
(a) potrebo, da se ohrani in razvije učinkovita konkurenca na skupnem trgu, med drugim glede na strukturo vseh udeleženih trgov in dejansko ali potencialno konkurenco podjetij bodisi na območju [Unije] ali zunaj le-te;
(b) tržni položaj udeleženih podjetij ter njihovo gospodarsko in finančno moč, druge možnosti, ki so na voljo dobaviteljem in uporabnikom, njihov dostop do dobav blaga in storitev ali trgov, kakršne koli pravne ali druge ovire pri vstopu, gibanje ponudbe in povpraševanja po upoštevnem blagu in storitvah, interese vmesnih in končnih potrošnikov ter razvoj tehničnega in gospodarskega napredka, pod pogojem, da je v korist potrošnikom in ne ovira konkurence.“
40 Člen 2(2) in (3) Uredbe št. 139/2004 določa, na eni strani, da naj se „[k]oncentracija, ki ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na [notranjem] trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, […] razglasi za združljivo [z notranjim] trgom“, in na drugi strani, da naj se „[k]oncentracija, ki bi bistveno ovirala učinkovito konkurenco na [notranjem] trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, […] razglasi za nezdružljivo [z notranjim] trgom“.
41 Trditve tožeče stranke v podporo temu tožbenemu razlogu je mogoče razdeliti na dva dela, glede na to, ali se izpodbija presoja Komisije v zvezi z opredelitvijo upoštevnih trgov ali v zvezi z učinki koncentracije na teh trgih.
a) Prvi del: napačna opredelitev upoštevnih trgov
42 Tožeča stranka v bistvu trdi, da je Komisija kršila člen 2(1)(a) Uredbe št. 139/2004 zaradi napačne opredelitve upoštevnih trgov.
43 V skladu s sodno prakso je ustrezna opredelitev upoštevnega trga nujen in predhodni pogoj za vsako presojo učinka koncentracije na konkurenco (glej v tem smislu sodbo z dne 31. marca 1998, Francija in drugi/Komisija, C‑68/94 in C‑30/95, EU:C:1998:148, točka 143).
44 V zvezi s tem je treba navesti, da upoštevni trg proizvodov obsega vse proizvode ali storitve, ki so za potrošnika glede na svoje značilnosti, ceno ali namen uporabe medsebojno zamenljivi ali nadomestljivi. Natančneje, pojem „upoštevni trg“ predpostavlja, da lahko obstaja dejanska konkurenca med proizvodi ali storitvami, ki so del trga, za kar je potrebna zadostna stopnja medsebojne zamenljivosti z vidika enake uporabe med vsemi proizvodi ali storitvami, ki so del istega trga (sodba z dne 23. januarja 2018, F. Hoffmann-La Roche in drugi, C‑179/16, EU:C:2018:25, točki 50 in 51).
45 Poleg tega je v primeru, da se Komisiji očita, da ni upoštevala morebitne težave v zvezi s konkurenco na drugih trgih kot tistih, na katere se je nanašala analiza konkurence, dolžnost tožeče stranke, da navede resne indice, ki bi očitno dokazali obstoj težave v zvezi s konkurenco, ki bi jo morala Komisija zaradi njenega vpliva preizkusiti. Da bi tožeča stranka to zahtevo izpolnila, mora opredeliti zadevne trge, opisati konkurenčne razmere brez koncentracije in navesti, kakšni bi bili verjetni učinki koncentracije glede na konkurenčne razmere na teh trgih (sodbi z dne 4. julija 2006, easyJet/Komisija, T‑177/04, EU:T:2006:187, točki 65 in 66, in z dne 13. maja 2015, Niki Luftfahrt/Komisija, T‑162/10, EU:T:2015:283, točki 174 in 175).
46 Komisija je v točki 37 izpodbijanega sklepa opredelila dva trga, na katera vpliva koncentracija, in sicer, na eni strani, nabavni trg, ki obsega dobavo stiskanega parafina na Poljskem in, na drugi strani, prodajni trg, ki obsega dobavo – v EGP – parafinskih voskov, pri katerih se kot surovina uporablja stiskani parafin.
47 Na prvem mestu, tožeča stranka Komisiji očita, da je opredelitev prodajnega trga parafinskih voskov omejila le na „popolnoma rafinirane parafinske voske“, in sicer na voske, proizvedene na osnovi lahkega stiskanega parafina, ki se uporablja kot surovina za proizvodnjo sveč, ter da ni vključila voskov na osnovi srednjega in težkega stiskanega parafina, ki se uporabljata za proizvodnjo nagrobnih sveč in različnih industrijskih preparatov.
48 Ta očitek temelji na napačnem razumevanju izpodbijanega sklepa.
49 Komisija je namreč v točki 1993 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da „je stiskani parafin stranski proizvod pri proizvodnji naftnih olj[, ki] se uporablja v številne namene, predvsem pa kot surovina [za] proizvodnjo popolnoma rafiniranih parafinskih voskov, ki pa so glavna surovina za proizvodnjo sveč“. Komisija je v točkah 1996 in 1997 obrazložitve tega sklepa navedla, da je preučila učinke koncentracije na trg stiskanega parafina in parafinskih voskov.
50 Vendar, prvič, iz točke 1993 obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče sklepati, da je Komisija prodajni trg parafinskih voskov opredelila bolj omejeno, kot da se nanaša le na popolnoma rafinirane parafinske voske. Nasprotno, Komisija je v tej točki obrazložitve izrecno poudarila, da se stiskani parafin uporablja „v številne namene“, in ne izključno za proizvodnjo popolnoma rafiniranih parafinskih voskov.
51 Drugič, Komisija se je v točki 1997 obrazložitve izpodbijanega sklepa sklicevala na trg, ki obsega vse parafinske voske, in ne le popolnoma rafiniranih parafinskih voskov.
52 Tretjič, to ugotovitev podpirajo prejšnji sklepi Komisije, na katere napotuje točka 1997 obrazložitve izpodbijanega sklepa in na katere se navezuje opredelitev prodajnega trga parafinskih voskov.
53 Tako so bili parafinski voski v točki 4 obrazložitve Odločbe Komisije C(2008) 4576 final z dne 1. oktobra 2008 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člena 53 Sporazuma o EGP (zadeva COMP/39181 – Voski za sveče) (povzetek objavljen v UL 2009, C 295, str. 17) opredeljeni tako, da zajemajo „popolnoma rafinirane parafinske voske in delno rafinirane parafinske voske (glede na vsebnost olja) ter hidrirane parafinske voske, mešanice voskov, specialne voske in trde parafinske voske“, ki se „[u]porabljajo […] pri proizvodnji široke palete proizvodov, kot so sveče, kemikalije, pnevmatike in avtomobilski izdelki, pa tudi v gumarski in pakirni industriji ter industriji lepil in proizvodnji žvečilnih gumijev“.
54 Iz tega izhaja, da prodajni trg v izpodbijanem sklepu ni bil omejen le na popolnoma rafinirane parafinske voske, kot trdi tožeča stranka, ampak na vse parafinske voske, kot so opredeljeni v točki 53 zgoraj.
55 Ta očitek je torej treba zavrniti.
56 Na drugem mestu, navesti je treba, da je v vlogah tožeče stranke več sklicevanj na različne vrste stiskanega parafina, in sicer na „lahki“, „srednji“ ali „težki“, ter na njihove različne lastnosti in različno uporabo. V delu, v katerem je treba ta sklicevanja razumeti kot očitek o napačni opredelitvi nabavnega trga, ker naj bi Komisija morala ugotoviti obstoj treh različnih trgov glede na to, ali se nanašajo na te tri vrste stiskanega parafina, tega očitka ni mogoče sprejeti.
57 Tožeča stranka bi namreč morala predložiti resne indice, ki bi dokazovali, da ni zadostne stopnje medsebojne zamenljivosti med „težkim“ stiskanim parafinom, „lahkim“ stiskanim parafinom in „srednjim“ stiskanim parafinom, da bi ti spadali na isti trg.
58 Natančneje, glede na metodo, navedeno v Obvestilu Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava [Unije] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 155, v nadaljevanju: obvestilo o opredelitvi upoštevnega trga), bi morala tožeča stranka predložiti resne indice, ki bi dokazovali nezadostno zamenljivost z vidika povpraševanja in z vidika ponudbe med različnimi vrstami stiskanega parafina, da bi te spadale na isti trg.
59 Z vidika povpraševanja bi morala tožeča stranka predložiti resne indice, ki bi dokazovali, da kupci ene vrste stiskanega parafina v primeru majhnega zvišanja cene ne bi prešli na drugo vrsto stiskanega parafina, tako da ju ni mogoče šteti za zamenljivi (glej v tem smislu točke od 15 do 20 obvestila o opredelitvi upoštevnega trga).
60 Z vidika ponudbe bi morala tožeča stranka predložiti resne indice, ki bi dokazovali, da ponudniki ene vrste stisnjenega parafina ob majhnih, vendar stalnih spremembah relativnih cen niso sposobni preiti na proizvodnjo druge vrste stisnjenega parafina in njeno trženje v kratkem času brez znatnih dodatnih stroškov ali tveganja (glej v tem smislu točke od 20 do 24 obvestila o opredelitvi upoštevnega trga).
61 Tožeča stranka v točkah od 112 do 120 replike zgolj poudarja, da so lahki stiskani parafin, srednji stiskani parafin in težki stiskani parafin proizvodni dejavniki za različne surovine. Pri drugih vidikih svoje argumentacije trdi, da se lahko kakovost stiskanega parafina od ene rafinerije do druge precej razlikuje. Take trditve pa niso resni indici, ki bi dokazovali, da ni zadostne stopnje medsebojne zamenljivosti med temi različnimi vrstami stiskanega parafina, da bi bile lahko te zamenljive z vidika povpraševanja. V vsakem primeru tožeča stranka ne izpostavlja vprašanja morebitne zamenljivosti z vidika ponudbe.
62 Tak očitek tožeče stranke bi bilo zato treba, če bi bil izražen, zavrniti kot neutemeljen.
63 Na tretjem mestu, tožeča stranka v bistvu trdi, da je Komisija na nabavnem trgu napačno upoštevala stiskani parafin, uvožen na Poljsko, in da bi morala opredelitev navedenega trga omejiti le na stiskani parafin, ki se proizvaja in trži na Poljskem. To trditev utemeljuje z razliko v kakovosti stiskanega parafina glede na to, iz katere rafinerije izvira, in glede na stroške njegovega prevoza iz tujine.
64 Tudi temu očitku ni mogoče ugoditi.
65 Kot je namreč razvidno iz točk od 15 do 20 obvestila o opredelitvi upoštevnega trga, kot so povzete v točki 59 zgoraj, spadajo proizvodi na isti trg, med drugim, če jih potrošnik šteje za nadomestljive.
66 Tožeča stranka pa ne izpodbija, da ponudbe stiskanega parafina, ki so jo poljske stranke imele pred koncentracijo, ni zagotavljala izključno družba Lotos, edina proizvajalka poljskega stiskanega parafina, ki je ta proizvod ponujala na trgu, ampak tudi ponudniki zunaj tega ozemlja. Priznava, da je tudi sama uporabila možnost uvoza stiskanega parafina iz Velike Britanije, Francije, Madžarske in Italije.
67 Trditve tožeče stranke v resnici temeljijo bolj na prednostih, ki jih zanjo predstavlja stiskani parafin družbe Lotos, med drugim v smislu najnižjih stroškov prevoza, raznolikosti ponujenih vrst stiskanega parafina ali ustreznosti teh vrst za njen postopek proizvodnje parafinskih voskov, saj sta bili tožeča stranka in navedena družba do leta 2012 del iste družbe.
68 Vendar ti preudarki niso pomembni, ker povpraševanja po stiskanem parafinu na Poljskem ne pokriva izključno nacionalna proizvodnja, pa tudi ne izključno uvoz, tako da na poljskem trgu obstaja učinkovita konkurenca med ponudbo nacionalnega stiskanega parafina in ponudbo tujega stiskanega parafina, kar upravičuje vključitev zadnjenavedene ponudbe v opredelitev upoštevnega trga.
69 Te ugotovitve ne omajejo novi dokazi, ki jih je tožeča stranka predložila 13. decembra 2022 in 5. januarja 2023, s katerimi izpostavlja povečanje stroškov prevoza in nemožnost nabave stiskanega parafina pri ruskih rafinerijah zaradi dejavnosti Ruske federacije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini.
70 V zvezi s tem in ne da bi bilo treba preučiti dopustnost teh dokazov glede na člen 85 Poslovnika, zadostuje poudariti, da ti dokazi v delu, v katerem se nanašajo na dogodke po sprejetju izpodbijanega sklepa, niso upoštevni, saj je treba zakonitost izpodbijanega sklepa preučiti glede na dejanske elemente, ki so obstajali na dan njegovega sprejetja (glej v tem smislu sodbi z dne 4. julija 2006, easyJet/Komisija, T‑177/04, EU:T:2006:187, točki 203 in 204, in z dne 9. julija 2007, Sun Chemical Group in drugi/Komisija, T‑282/06, EU:T:2007:203, točka 59).
71 Glede na navedeno je treba ta del tožbenega razloga zavrniti.
b) Drugi del tožbenega razloga: napačna presoja učinkov koncentracije na upoštevna trga
72 Tožeča stranka v bistvu trdi, da je Komisija kršila člen 2(1)(b) Uredbe št. 139/2004 ter odstavka 2 in 3 tega člena v zvezi s presojo učinkov koncentracije na trg stiskanega parafina in na trg parafinskih voskov.
73 Najprej je treba zavrniti ugovor nedopustnosti, ki ga je podala Komisija in se nanaša na to, da trditve tožeče stranke, ki se izrecno nanašajo na kršitev člena 2(2) in (3) Uredbe št. 139/2004, ne izpolnjujejo zahtev po jasnosti in doslednosti iz člena 76(d) Poslovnika.
74 Čeprav je del tožbe, ki se nanaša posebej na kršitev člena 2(2) in (3) Uredbe št. 139/2004, dejansko omejen na dva odstavka, tožeča stranka napotuje na bolj razčlenjeno argumentacijo, ki jo je navedla v zvezi s kršitvijo člena 2(1) te uredbe. Komisija je zato lahko razumela trditve, ki jih je tožeča stranka navedla v podporo izpodbijanju presoje učinkov koncentracije.
75 Ta del tožbenega razloga je mogoče razdeliti na dva očitka, s katerima tožeča stranka izpodbija nepreučitev horizontalnih učinkov koncentracije na trg stiskanega parafina in utemeljenost preučitve vertikalnih učinkov koncentracije na trg parafinskih voskov.
1) Prvi očitek: nepreučitev horizontalnih učinkov koncentracije na trg stiskanega parafina
76 Tožeča stranka v bistvu poudarja, da je bila družba Orlen sama proizvajalka stiskanega parafina, tako da je imel njen odkup družbe Lotos tudi horizontalno razsežnost. Iz tega sklepa, da Komisija ni preučila horizontalnih učinkov koncentracije, kar bi morala storiti na podlagi Smernic o presoji horizontalnih združitev na podlagi uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 10, v nadaljevanju: Smernice o horizontalnih združitvah).
77 Komisija odgovarja, da koncentracija ni mogla imeti horizontalnih učinkov na trg stiskanega parafina, ker družba Orlen na tem trgu ni bila prisotna.
78 Kot opozarja Komisija v točki 22 Smernic o horizontalnih združitvah, obstajata dva glavna načina, v skladu s katerima lahko horizontalne združitve bistveno ovirajo učinkovito konkurenco, zlasti z ustvarjanjem ali krepitvijo prevladujočega položaja.
79 Na eni strani gre za primer neusklajenih ali enostranskih učinkov, kadar se s koncentracijo odstrani pomemben konkurenčni pritisk na eno ali več podjetij, ki bi posledično povečala tržno moč brez usklajenega ravnanja.
80 Na drugi strani gre za primer usklajenih učinkov, kadar koncentracija spremeni naravo konkurence tako, da je precej verjetneje, da bodo podjetja, ki doslej niso usklajevala svojega ravnanja, zdaj uskladila in dvignila cene ali drugače škodovala učinkoviti konkurenci. S koncentracijo lahko postane usklajevanje lažje, stabilnejše ali učinkovitejše za podjetja, ki so se usklajevala že pred koncentracijo.
81 Ker torej ni sporno, da družba Orlen ni tržila svoje proizvodnje stiskanega parafina, koncentracija ni mogla povzročiti zmanjšanja ponudbe na trgu stiskanega parafina. S tega vidika ni mogla privesti do odstranitve „pomembnega konkurenčnega pritiska na tem trgu“, do „povečane tržne moči“ v korist podjetij, prisotnih na navedenem trgu, ali do tega, da bi usklajevanje na trgu v smislu Smernic o horizontalnih združitvah postalo lažje.
82 Poleg tega tožeča stranka Komisiji ne očita, da ni preučila možnosti iz točk od 58 do 60 Smernic o horizontalnih združitvah, da ima koncentracija protikonkurenčne učinke zaradi združitve podjetja, ki je že prisotno na trgu, družbe Lotos, s potencialnim konkurentom, družbo Orlen.
83 Glede na okoliščine obravnavanega primera Komisiji nikakor ni mogoče resno očitati, da te možnosti ni izrecno upoštevala.
84 Kot je navedeno v točki 60 Smernic o horizontalnih združitvah, zato da bi koncentracija imela znatne horizontalne učinke, bi morala možnost vstopa družbe Orlen na trg stiskanega parafina z vidika ponudbe pred navedeno združitvijo pomeniti velik pritisk na dobavitelje, ki so trenutno prisotni na tem trgu. Obstoj takega pritiska pa je bil izključen zaradi statusa kupca družbe Orlen na navedenem trgu, kot je navedeno v točki 2004 obrazložitve izpodbijanega sklepa.
85 Ob upoštevanju navedenega je treba ta očitek zavrniti.
2) Drugi očitek: napačna preučitev vertikalnih učinkov koncentracije na trg parafinskih voskov
86 Tožeča stranka trdi, da je Komisija v točkah 2004 in 2005 obrazložitve izpodbijanega sklepa napačno ugotovila, da naj družba Orlen po prevzemu družbe Lotos ne bi bila zmožna niti naj ne bi imela spodbude, da bi izvajala strategijo preprečevanja dostopa do stiskanega parafina na trgu parafinskih voskov.
87 Komisija ob podpori družbe Orlen meni, da je pravilno izključila možnost takega preprečevanja.
88 Kot je navedeno v točki 31 Smernic o presoji nehorizontalnih združitev na podlagi uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij (UL 2008, C 265, str. 6, v nadaljevanju: Smernice o nehorizontalnih združitvah), do izključitve s trga proizvodnih dejavnikov pride, kadar bi nov gospodarski subjekt po združitvi verjetno omejil dostop do proizvodov ali storitev, ki bi jih v primeru brez združitve dobavil. V skladu s točko 32 teh smernic Komisija pri presoji verjetnosti protikonkurenčne izključitve s trga proizvodnih dejavnikov preuči, prvič, ali bi združeni gospodarski subjekt po združitvi lahko izvajal občutno preprečevanje dostopa do proizvodnih dejavnikov, drugič, ali bi imel spodbudo za tako ravnanje in, tretjič, ali bi strategija izključevanja občutno škodljivo vplivala na konkurenco nižje v oskrbni verigi.
89 Treba je navesti, da so ti trije pogoji kumulativni, tako da neobstoj enega od njih zadostuje za izključitev tveganja preprečevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov (glej sodbo z dne 27. januarja 2021, KPN/Komisija, T‑691/18, neobjavljena, EU:T:2021:43, točka 112 in navedena sodna praksa).
90 V zvezi s prvim pogojem je Komisija v točki 2004 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da družba Orlen po združitvi ne bi bila zmožna preprečevati dostop do stiskanega parafina, ker bi „več kot [od 60 do 70 %] trga ostalo na voljo kot vir za dobavo stiskanega parafina“.
91 Kot je Komisija navedla v točki 35 Smernic o nehorizontalnih združitvah, „[i]zključitev s trga proizvodnih dejavnikov vzbuja pomisleke, kadar ima vertikalno povezano podjetje, ki je nastalo na podlagi združitve, pomembno stopnjo tržne moči na zgornjem delu oskrbne verige“, in „[s]amo v teh okoliščinah je pričakovati, da lahko združeno podjetje bistveno vpliva na pogoje konkurence na trgu na zgornjem delu oskrbne verige ter na tak način morda tudi na cene in dobavne pogoje na trgu na spodnjem delu oskrbne verige“.
92 V zvezi s tem Komisija v točki 36 Smernic o nehorizontalnih združitvah poudarja, da bi „[z]druženo podjetje […] lahko izključilo konkurente na spodnjem delu oskrbne verige, samo če bi z zmanjševanjem dostopa do lastnih proizvodov ali storitev na zgornjem delu oskrbne verige negativno vplivalo na skupno razpoložljivost [proizvodnih dejavnikov] za trg na spodnjem delu oskrbne verige glede cen ali kakovosti“, da se „[t]o lahko zgodi v primeru, če so preostali dobavitelji na zgornjem delu oskrbne verige manj učinkoviti, ponujajo manj sprejemljive alternative ali pa ne morejo razširiti proizvodnje, da bi se odzvali na omejevanje dobave, na primer zaradi omejitev zmogljivosti ali bolj splošno, zaradi disekonomije obsega“, in da „[t]udi obstoj ekskluzivnih pogodb med združenim gospodarskim subjektom in neodvisnimi dobavitelji [proizvodnih dejavnikov] lahko omejuje zmožnost konkurentov na spodnjem delu oskrbne verige glede ustreznega dostopa do [proizvodnih dejavnikov]“.
93 Tožeča stranka sposobnost novega gospodarskega subjekta, da prepreči dostop do trga, utemeljuje z okoliščino, da imajo drugi dobavitelji stiskanega parafina manjšo izbiro proizvodov, da lahko dobavijo le nezadostne količine, da imajo proizvode slabše kakovosti, da so zaradi upravnih ali političnih težav negotovi viri ali da imajo prevelike logistične težave. Poleg tega je tožeča stranka svojemu stališču glede intervencijske vloge priložila primerjalno analizo vrst stiskanega parafina, ki jih uporablja, glede na svoje dobavitelje (družbo Lotos in druge), pri čemer v bistvu izpostavlja razlike med njimi.
94 Na prvem mestu, iz razlogov, navedenih v točkah od 65 do 69 zgoraj, je treba poudariti, da je Komisija v svojo opredelitev prodajnega trga upravičeno vključila stiskani parafin, uvožen na Poljsko.
95 Na drugem mestu in posledično, Komisija je v točki 2004 obrazložitve izpodbijanega sklepa v bistvu prav tako upravičeno ugotovila, da naj koncentracija ne bi vplivala na znaten del ponudbe stiskanega parafina na trgu.
96 Na tretjem mestu, iz tega izhaja, da je bilo zaradi uvoza stiskanega parafina na Poljsko malo verjetno, da bi družba Orlen po združitvi lahko znatno preprečevala dostop do tega trga, saj bi tožeča stranka lahko, če stiskani parafin, ki ga nadzira družba Orlen, ne bi bil več dostopen ali bi bil dostopen le v manjšem obsegu, uporabila alternativne vire dobave.
97 Na četrtem mestu, s trditvami tožeče stranke, da obstajajo razlike v kakovosti med uvoženim stiskanim parafinom in stiskanim parafinom, ki ga dobavlja družba Lotos, ter da obstajajo težave z dobavo in stroški prevoza, povezanimi s stiskanim parafinom, ki izvirajo iz drugih virov, ni mogoče dokazati, da bi novo združeno podjetje lahko „negativno vplivalo na skupno razpoložljivost [proizvodnih dejavnikov] za trg na spodnjem delu oskrbne verige glede cen ali kakovosti“ v smislu točke 36 Smernic o nehorizontalnih združitvah.
98 Prvič, v zvezi s poudarjanjem razlike v kakovosti stiskanega parafina, ki ga proizvaja družba Lotos, in uvoženega stiskanega parafina je treba navesti, da gre za subjektivno ugotovitev tožeče stranke, ki izvira iz njenega članstva v skupini Lotos do leta 2012 in ki pomeni, da njen postopek proizvodnje temelji na značilnostih stiskanega parafina iz rafinerij družbe Lotos. Poleg tega je ta ugotovitev do neke mere v nasprotju z dejstvom, da je tožeča stranka v preteklosti uporabljala uvoženi stiskani parafin.
99 Drugič, težave z dobavo in stroški prevoza, povezanimi z uvoženim stiskanim parafinom, bi morale biti – tudi če bi bile dokazane – vseeno relativizirane, ker je velik del stiskanega parafina, ki se je prodajal na poljskem trgu, že pred koncentracijo prihajal iz uvoza.
100 Tretjič, zvišanja cen in zmanjšanja virov dobave zunaj Poljske po koncentraciji, ki ju je tožeča stranka izpostavila 13. decembra 2022 in 5. januarja 2023, iz razlogov, navedenih v točkah 69 in 70 zgoraj, ni mogoče upoštevati pri preverjanju utemeljenosti presoj Komisije.
101 Zato je Komisija upravičeno ugotovila, da prvi od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za ugotovitev obstoja izključevanja s trga proizvodnih dejavnikov, v obravnavani zadevi ni izpolnjen. Glede na to, da so ti pogoji – kot je bilo opozorjeno v točki 89 zgoraj – kumulativni, ta ugotovitev zadostuje za utemeljitev zavrnitve tega očitka.
102 Vsekakor je treba navesti, da je Komisija z ugotovitvijo, da novo združeno podjetje ne bi imelo spodbude za izključevanje s trga proizvodnih dejavnikov, pravilno uporabila tudi drugi pogoj.
103 Komisija se je v točki 2005 obrazložitve izpodbijanega sklepa pri izključitvi obstoja kakršne koli spodbude novega združenega podjetja, da bi sprejelo strategijo izključevanja z nabavnega trga stiskanega parafina, upravičeno oprla na zelo majhen tržni delež družbe Orlen na trgu parafinskih voskov in visoko raven konkurence, ki obstaja na navedenem trgu.
104 Kot poudarja Komisija v točki 40 Smernic o nehorizontalnih združitvah, je „spodbuda k izključevanju [pri proizvodnih dejavnikih] odvisna od stopnje dobičkonosnosti izključitve“. V skladu z navedeno točko bodo „vertikalno povezana podjetja ob tem upoštevala, kako bi njihove dobave [proizvodnih dejavnikov] konkurentom na spodnjem delu oskrbne verige vplivale na dobičke lastnih poslovnih [subjektov] na zgornjem in spodnjem delu oskrbne verige“. Nazadnje, v isti točki je navedeno, da „[v] bistvu to pomeni, da združeni gospodarski subjekt izbira med padcem dobička na trgu na zgornjem delu oskrbne verige, ki je posledica zmanjšanja prodaje [proizvodnih dejavnikov] (dejanskim ali morebitnim) konkurentom, in kratko- ali dolgoročnim dvigom dobička na podlagi večje prodaje na spodnjem delu oskrbne verige oziroma, odvisno od primera, na podlagi možnosti za zvišanje cen potrošnikom“.
105 Tožeča stranka v bistvu trdi, da je spodbuda za izvajanje strategije preprečevanja dostopa do stiskanega parafina v možnosti zvišanja cen na trgu parafinskih voskov.
106 Navesti je treba, da je Komisija v točki 2000 obrazložitve izpodbijanega sklepa trg parafinskih voskov opredelila tako, da zajema celoten EGP, da je v točki 2002 obrazložitve navedenega sklepa ugotovila, da je imela družba Orlen na tem trgu od 5- do 10‑odstotni tržni delež, in da je v točki 2005 obrazložitve tega sklepa navedla, da je bila na njem močna konkurenca. Tožeča stranka teh presoj ne izpodbija.
107 Glede na te značilnosti nabavnega trga pa je Komisija v točki 2005 obrazložitve izpodbijanega sklepa lahko razumno menila, da nov gospodarski subjekt nima spodbude za omejevanje dostopa do stiskanega parafina.
108 Po eni strani bi namreč učinki izključevanja lahko vplivali le na majhen del konkurence na nabavnem trgu in torej ne bi pomenili prednosti za nov gospodarski subjekt. Po drugi strani bi izključevanje pomenilo izgubo prihodkov na prodajnem trgu stiskanega parafina.
109 Nazadnje, trditev tožeče stranke z dne 13. decembra 2022 in 5. januarja 2023, da se bo iz podobnih razlogov, kot so navedeni v točkah 69, 70 in 100 zgoraj, uresničila njena bojazen pred izključevanjem s trga stiskanega parafina, nikakor ni upoštevna za nadzor nad zakonitostjo izpodbijanega sklepa.
110 Glede na vse te preudarke je treba ta tožbeni razlog v obeh njegovih delih in vseh očitkih zavrniti.
2. Drugi tožbeni razlog: nezadostna obrazložitev
111 Tožeča stranka meni, da obrazložitev izpodbijanega sklepa zlasti glede opredelitve upoštevnih trgov ni zadostna. Meni, da je ta tožbeni razlog dopusten, čeprav je bil predložen v fazi replike, ker navedeni sklep na dan vložitve tožbe še ni bil objavljen.
112 Komisija meni, da ta tožbeni razlog ni dopusten, ker je njegova predložitev v fazi replike v nasprotju s členom 84 Poslovnika in ker je prepozen zaradi odločitve tožeče stranke, da tožbo vloži pred objavo izpodbijanega sklepa. V vsakem primeru trdi, da je navedeni sklep pravno zadostno obrazložen.
113 Najprej je treba opozoriti, da mora Splošno sodišče nezadostnost obrazložitve akta oziroma njegovo neobrazložitev preizkusiti po uradni dolžnosti. Okoliščina, da tožeča stranka trditev v tem smislu navede v poznejši fazi postopka, v zvezi s tem ne more spremeniti dolžnosti sodišča Unije.
114 V skladu s členom 296 PDEU se pravni akti, ki jih sprejmejo institucije Unije, obrazložijo.
115 V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora biti obrazložitev, ki se zahteva v členu 296 PDEU, prilagojena naravi zadevnega akta ter mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je avtor akta, tako da se lahko zadevne osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor. Obveznost obrazložitve je tako treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino akta, naravo podanih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga imajo lahko naslovniki akta ali druge osebe, ki jih ta neposredno in posamično zadeva. Ne zahteva se, da so v obrazložitvi podrobno navedeni vsi upoštevni dejanski in pravni elementi, ker je treba vprašanje, ali obrazložitev akta izpolnjuje zahteve iz člena 296 PDEU, presojati ne le glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na njegov kontekst in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (sodbe z dne 2. aprila 1998, Komisija/Sytraval in Brink’s France, C‑367/95 P, EU:C:1998:154, točka 63; z dne 22. junija 2004, Portugalska/Komisija, C‑42/01, EU:C:2004:379, točka 66, in z dne 15. aprila 2008, Nuova Agricast, C‑390/06, EU:C:2008:224, točka 79).
116 Na prvem mestu, iz preučitve in zavrnitve prvega tožbenega razloga nujno izhaja, da je razlogovanje Komisije iz točke 37 izpodbijanega sklepa tožeči stranki omogočilo učinkovito obrambo njenih pravic, Splošnemu sodišču pa, da opravi nadzor.
117 Na drugem mestu, ta ugotovitev še posebej velja glede tega, za kar se zdi, da je glavna kritika tožeče stranke, in sicer glede domnevno nezadostnega pojasnila razlogov, zaradi katerih Komisija ni dala prednosti opredelitvi prodajnega trga, ki je omejen le na stiskani parafin, proizveden in tržen na Poljskem.
118 V zvezi s tem je treba navesti, da je to, da je Komisija v opredelitev trga vključila ves stiskani parafin, ki se trži na Poljskem, zgolj uporaba meril iz obvestila o opredelitvi upoštevnega trga, ki je del pravnega okvira, v katerega spada izpodbijani sklep. Tožeča stranka je torej lahko razumela razloge, na katerih navedeni sklep temelji, ne da bi morala Komisija v zvezi s tem navesti natančnejšo obrazložitev.
119 Na tretjem mestu in vsekakor, tudi če izpodbijani sklep ne bi bil zadostno obrazložen glede opredelitve prodajnega trga, to ne bi moglo privesti do razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa.
120 Na eni strani je treba opozoriti, da je glede na kumulativnost pogojev, potrebnih za ugotovitev možnosti izključevanja s trga proizvodnih dejavnikov, ki je bila navedena v točki 88 zgoraj, z vsakim od razlogov, navedenih v točkah 2004 in 2005 obrazložitve izpodbijanega sklepa, mogoče utemeljiti ugotovitev Komisije, da koncentracija ne more privesti do preprečevanja dostopa do stiskanega parafina.
121 Na drugi strani pa bi nezadostna obrazložitev opredelitve prodajnega trga vplivala zgolj na razlog iz točke 2004 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na nezmožnost novega gospodarskega subjekta, da bi preprečil dostop do trga. Nezadostna obrazložitev ne bi vplivala na razlog iz točke 2005 obrazložitve navedenega sklepa, ki se nanaša na to, da ta novi gospodarski subjekt ne bi imel spodbude v tem smislu. Ta točka namreč vsebuje izključno presojo glede geografske razsežnosti nabavnega trga parafinskih voskov in ravni konkurence na tem trgu.
122 Zato je treba drugi tožbeni razlog in posledično tožbo v celoti zavrniti, ne da bi bilo treba preučiti predlog, ki ga je tožeča stranka podala na obravnavi in ki se v bistvu nanaša na to, da naj Splošno sodišče v primeru, da predlogu za izvedbo dokazov z izvedencem ne ugodi, od Komisije pridobi elemente, s katerimi je utemeljila izpodbijani sklep.
IV. Stroški
123 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi Komisije in intervenientke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji razširjeni senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Polwax S.A. se naloži plačilo stroškov.
Schalin | Frimodt Nielsen | Škvařilová-Pelzl |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 14. junija 2023.
Podpisi