Tožba, vložena 14. avgusta 2008 - BNP Paribas in BNL proti Komisiji

(Zadeva T-335/08)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeči stranki: BNP Paribas in Banca Nazionale del Lavoro SpA (BNL) (zastopniki: R. Silvestri, G. Escalar in M. Todino, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

Odločba Komisije z dne 11. marca 2008, št. C(2008)869 konč., o državni pomoči C-15/2007 (prej NN 20/2007) Italije glede "davčnih spodbud v podporo nekaterih prestrukturiranih bank" naj se razglasi za nično iz navedenih razlogov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v tej zadevi izpodbijata ukrep, s katerim je bil italijanski zakon št. 350/2003 v delu, v katerem določa posebno shemo davčne prerazporeditve ("posebna shema") sredstev nekaterih bank, ki izhajajo iz prestrukturiranja bančništva po zakonu št. 218, z dne 30. julija 1990 (v nadaljevanju "zakon Amato"), razglašen kot nezdružljiv s členom 87 Pogodbe ES na področju državnih pomoči. Po mnenju Komisije naj bi nezakonitost posebne sheme v smislu člena 87 Pogodbe temeljila na predpostavki, da je italijanski zakonodajalec na podlagi te sheme dodelil "selektivno" davčno ugodnost zgolj bankam, podvrženim prestrukturiranju po zakonu Amato, ni pa predvidel podobne ugodnosti za druge ustanove in podjetja na splošno.

Tožeči stranki v utemeljitev svojih trditev navajata, da je Komisija napačno menila, da posebna prerazporeditvena shema pomeni dodelitev gospodarske prednosti družbam upravičenkam in zato obliko nezakonite pomoči. Dejansko naj shema ne bi podeljevala davčne ugodnosti, saj naj bi bila le neobvezna shema, v katero se lahko vključi z vnaprejšnjimi plačili davka na podlagi nadomestne davčne osnove.

Tudi če bi predpostavili, da zadevna shema podeli družbam, ki jo koristijo kakršnokoli ugodnost, ta vendarle ne pomeni državne pomoči, ker ni selektivna. Zadevni davčni režim naj bi bil koherentna rešitev v primerjavi s splošnim sistemom obdavčitve, saj temelji na objektivnih merilih oziroma potrebi po zagotovitvi, da lahko banke, ki so bile podvržene privatizaciji, ugodnosti na podlagi zakona Amato prerazporedijo prek obdavčitev po stopnji, ki upošteva delno obdavčitev na že priznani kapitalski dobiček, kot tudi druge togosti v zvezi z omenjenimi ugodnostmi; težave ki niso doletele vseh ostalih družb - ki niso banke, ki jih zadevajo ugodnosti na podlagi zakona št. 350/2003 - ki so ugodnosti pridobile drugače kot na podlagi tega zakona, in za katere je bil drugačen prerazdelitveni sistem popolnoma upravičen.

Drugič, odločba Komisije je očitno pomanjkljivo obrazložena, ker izhaja iz napačnega prepričanja, da zakon št. 350/2003 ni določil nobenega splošnega sistema prerazporeditve. Komisija je, ker je napačno menila, da ne obstaja splošni sistem prerazporeditve, ki bi se primerjal s spornim sistemom, opustila kakršnokoli primerjavo med sistemoma za presojo elementov, ki bi lahko vplivali na skupno davčno breme obeh sistemov.

Tožeče stranke menijo, da bi bilo tudi v primeru primerjave med sistemoma na podlagi teh elementov očitno, da posebni sistem v primerjavi s splošnim ne podeljuje nikakršne davčne ugodnosti v smislu uporabljene stopnje.

____________