Združeni zadevi T‑244/16 in T‑285/17
Viktor Fedorovych Yanukovych
proti
Svetu Evropske unije
Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 11. julija 2019
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev – Seznam oseb, subjektov in organov, za katere se uporablja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Ohranitev imena tožeče stranke na seznamu – Obveznost Sveta, da preveri, ali je bila odločba organa tretje države sprejeta ob upoštevanju pravice do obrambe in pravice do učinkovitega sodnega varstva“
1. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Splošno sklicevanje na druga pisanja, priložena k tožbi – Nedopustnost
(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 76(1)(d))
(Glej točki 56 in 57.)
2. Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev oseb, odgovornih za odtujitev javnih sredstev, ter fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so z njimi povezani – Obseg nadzora
(člen 275, drugi odstavek, PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Sklepa Sveta (SZVP) 2016/318 in 2017/381; Uredbi Sveta 2016/311 in 2017/374)
(Glej točki 73 in 74.)
3. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini – Sklep o zamrznitvi sredstev – Sprejetje ali ohranitev na podlagi sodnega postopka, ki ga vodijo organi tretje države glede odtujitve javnih sredstev – Dopustnost – Zahteva – Nacionalna odločba, sprejeta ob spoštovanju pravice do obrambe in pravice do učinkovitega sodnega varstva – Obveznost preverjanja, ki jo ima Svet – Obveznost obrazložitve – Obseg – Tretja država, ki je pristopila k Evropski konvenciji o človekovih pravicah – Nevplivanje
(Sklepa Sveta (SZVP) 2016/318 in 2017/381; Uredbi Sveta 2016/311 in 2017/374)
(Glej točke od 75 do 80, od 85 do 87 in od 91 do 95.)
Povzetek
Splošno sodišče je v sodbah Yanukovych/Svet (T‑244/16 in T‑285/17) in Klymenko/Svet (T‑274/18), ki sta bili razglašeni 11. julija 2019, razglasilo za nične več aktov Sveta(1) o omejevalnih ukrepih, sprejetih zaradi razmer v Ukrajini, s katerimi je bila podaljšana veljavnost seznama oseb, subjektov in organov, za katere se uporabljajo ti omejevalni ukrepi,(2) v delu, v katerem so se imena tožečih strank, nekdanjega predsednika in nekdanjega ministra za prihodke in dajatve v Ukrajini, ohranila na tem seznamu. O vpisu na seznam je bilo odločeno, ker so v Ukrajini glede tožečih strank potekale predhodne preiskave zaradi kaznivih dejanj odtujitve javnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine, seznam pa je bil kasneje podaljšan, ker so zoper tožeče stranke potekali kazenski postopki zaradi odtujitve javnih sredstev ali javnega premoženja.
Splošno sodišče na podlagi načel sodne prakse iz sodbe z dne 19. decembra 2018, Azarov/Svet,(3) v obeh zadevah najprej opozarja, da morajo sodišča Unije opraviti nadzor nad zakonitostjo vseh aktov Unije ob upoštevanju temeljnih pravic. Čeprav lahko Svet sprejetje ali ohranitev omejevalnih ukrepov utemelji na odločbi tretje države, se mora sam prepričati, da je bila ta odločba sprejeta ob upoštevanju zlasti pravice do obrambe in pravice do učinkovitega sodnega varstva v tej državi. V zvezi s tem se poudarja, da čeprav je res, da se zaradi okoliščine, da je tretja država ena od držav, ki so pristopile h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP), zahteva, da Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) opravi nadzor nad temeljnimi pravicami, ki jih zagotavlja EKČP, pa se s to okoliščino ne odpravi zahteva po zgoraj navedenemu preverjanju. Svet mora, da izpolni svojo obveznost obrazložitve, v odločbi o naložitvi omejevalnih ukrepov izkazati, da je preveril, da je bila odločba tretje države, na podlagi katere utemeljuje te ukrepe, sprejeta ob upoštevanju teh pravic. Svet mora poleg tega to preveriti ne glede na vse dokaze, ki so jih predložile tožeče stranke.
Dalje, Splošno sodišče ugotavlja, da čeprav Svet trdi, da se je v Ukrajini med kazenskimi postopki izvajal sodni nadzor in da več sodnih odločb, ki je bilo v zvezi s tem sprejetih, kaže na to, da je lahko preveril spoštovanje zadevnih pravic, te odločbe same po sebi ne dokazujejo, da je bila odločba ukrajinskih organov, da vodijo kazenske postopke, ki so podlaga za omejevalne ukrepe, sprejeta ob upoštevanju pravice do obrambe in pravice do učinkovitega sodnega varstva. Vse sodne odločbe, ki jih je navedel Svet, namreč spadajo v okvir kazenskih postopkov, ki so upravičili vpis in ohranitev imen tožečih strank na seznamu, ter so glede njih zgolj stranske, ker so previdnostne ali pa procesne.
Splošno sodišče v sodbi Klymenko/Svet (T‑274/18) zlasti poudarja, da Svet ne pojasnjuje, kako je lahko na podlagi obstoja teh odločb mogoče ugotoviti, da je bilo zagotovljeno varstvo zadevnih pravic, čeprav je bil ukrajinski kazenski postopek, ki je bil podlaga zadevnih omejevalnih ukrepov leta 2014, še v fazi predhodne preiskave. V zvezi s tem se Splošno sodišče sklicuje na EKČP(4) in na Listino o temeljnih pravicah(5), iz katerih izhaja, da načelo pravice do učinkovitega sodnega varstva med drugim vključuje pravico do sojenja v razumnem roku. Splošno sodišče poudarja, da je ESČP že navedlo, da se kršitev tega načela lahko ugotovi zlasti, ko organi, ki so v fazi preiskave kazenskega postopka pristojni za to preiskavo, večkrat niso ukrepali. Splošno sodišče poudarja tudi, da če za osebo več let veljajo omejevalni ukrepi in zato v zadevni tretji državi članici poteka isti kazenski postopek, mora Svet podrobneje obravnavati vprašanje, ali so morda organi kršili temeljne pravice te osebe. Zato bi moral Svet vsaj navesti razloge, zakaj je lahko menil, da so bile te pravice spoštovane glede vprašanja, ali je bila izjava podana v razumnem roku.
Splošno sodišče je, preden je podalo vsebinsko presojo, v isti zadevi zavrnilo ugovor nedopustnosti, ki ga je vložil Svet, da je tožeča stranka s tem, da se je sklicevala na sodbo Azarov, vložila nov tožbeni razlog. V zvezi s tem Splošno sodišče najprej navaja, da je Sodišče v sodbi Azarov, potem ko je razveljavilo sodbo z dne 7. julija 2017, Azarov/Svet,(6) menilo, da je bila zadeva zrela za odločanje, in je razglasilo za nične vse sporne akte s tem, da je ugotovilo kršitev obveznosti obrazložitve, ki je razlog javnega reda, ki se lahko uveljavlja kadar koli med postopkom. Splošno sodišče na drugem mestu ugotavlja, da so trditve, ki jih tožeča stranka uveljavlja glede sodbe Azarov, tesno povezane z nekaterimi točkami tožbe in so zato tudi dopustne. Splošno sodišče na tretjem mestu poudarja, da je Sodišče razveljavilo sodno prakso Splošnega sodišča, ki je obstajala, ko je tožeča stranka vložila tožbo, zato sodba Azarov predstavlja pravno okoliščino, na podlagi katere se lahko utemelji vložitev novega tožbenega razloga ali očitka.