Zadeva T‑576/11

Schenker Customs Agency BV

proti

Evropski komisiji

„Carinska unija – Naknadna izterjava uvoznih dajatev – Uvoz glifosata s poreklom iz Tajvana – Zahtevek za odpust uvoznih dajatev, ki ga je vložil carinski posrednik – Člen 239 Uredbe (EGS) št. 2913/92 – Klavzula pravičnosti – Obstoj posebnega primera – Deklaracije za sprostitev v prosti promet – Napačna potrdila o poreklu – Pojem očitne malomarnosti – Sklep Komisije o razglasitvi neupravičenosti odpusta dajatev“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 16. aprila 2015

1.      Lastna sredstva Evropske unije – Povrnitev ali opustitev uvoznih ali izvoznih dajatev – Klavzula pravičnosti, določena s členom 239 carinskega zakonika in členom 905 njegove izvedbene uredbe št. 2454/93 – Pravilo o izjemi – Ozka razlaga

(Uredba Sveta št. 2913/92, člen 239; Uredba Komisije št. 2454/93, člen 905)

2.      Lastna sredstva Evropske unije – Povrnitev ali opustitev uvoznih ali izvoznih dajatev – Člen 239 carinskega zakonika Skupnosti – Obstoj posebnega primera – Pojem – Diskrecijska pravica Komisije – Obseg – Meje

(Uredba Sveta št. 2913/92, člen 239; Uredba Komisije št. 2454/93, člen 905)

3.      Lastna sredstva Evropske unije – Povrnitev ali opustitev uvoznih ali izvoznih dajatev – Klavzula pravičnosti, določena s členom 905 Uredbe št. 2454/93 – Obseg – Pristojnost Komisije – Meje – Uporaba carinskega materialnega prava – Izključna pristojnost nacionalnih organov

(člen 267 PDEU; Uredba Sveta št. 2913/92, člena 239 in 243; Uredba Komisije št. 2454/93, člen 905)

4.      Carinska unija – Nastanek in izterjava carinskega dolga – Zahtevki za izterjavo, ki ustrezajo protidampinškim dajatvam, ki so jih poslali nacionalni carinski organi – Pravna narava – Obvestilo, da so ti organi naknadno vknjižili obstoječ carinski dolg

(Uredba Sveta št. 2913/92, člen 201(2) in (3))

5.      Lastna sredstva Evropske unije – Povračilo ali odpust uvoznih dajatev – Klavzula pravičnosti, določena s členom 239 carinskega zakonika in členom 905 njegove izvedbene uredbe št. 2454/93 – Poseben primer – Pojem – Zaupanje dolžnika v veljavnost potrdil o poreklu, ki se izkažejo za ponarejena ali neveljavna – Zaupanje zaradi prvotnega sprejema potrdil s strani carinskih organov države članice – Izključitev

(Uredba Sveta št. 2913/92, člen 239; Uredba Komisije št. 2454/93, člen 905)

6.      Lastna sredstva Evropske unije – Povrnitev ali opustitev uvoznih ali izvoznih dajatev – Obstoj posebnega primera – Pojem – Pomanjkljiv nadzor Komisije glede pravilne uporabe protidampinške uredbe – Vključitev – Neobstoj pomanjkljivosti

(uredbi Sveta št. 2913/92, člen 239, in št. 368/98)

7.      Lastna sredstva Evropske unije – Povračilo ali odpust uvoznih dajatev – Klavzula pravičnosti, določena s členom 239 carinskega zakonika in členom 905 njegove izvedbene uredbe št. 2454/93 – Poseben primer – Pojem – Pomanjkljiva ravnanja nacionalnih carinskih organov – Vključitev – Neobstoj pomanjkljivosti

(Uredba Sveta št. 2913/92, člen 239; Uredba Komisije št. 2454/93, člen 905)

8.      Lastna sredstva Evropske unije – Povračilo ali odpust uvoznih dajatev – Okoliščine, pri katerih ne gre „niti za malomarnost niti za goljufivo ravnanje“ udeleženega – Pojem očitne malomarnosti – Ozka razlaga – Merila – Kompleksnost tarifne ureditve – Neobstoj – Strokovne izkušnje carinskega posrednika – Skrbnost uvoznika – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 2913/92, člena 5 in 239; Uredba Komisije št. 2454/93, člena 199 in 905(3) ter Priloga 37)

9.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o zavrnitvi zahtevka za povračilo ali odpust uvoznih dajatev

(člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 2913/92, člen 239)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 44.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 45 in 46.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 49 do 51, 55, 57 in 58.)

4.      Zahtevki za izterjavo, ki ustrezajo protidampinškim dajatvam za uvoze iz tretjih držav in ki so jih nacionalni carinski organi poslali uvoznikom in njihovim neposrednim ali posrednim zastopnikom, so le obvestilo tem o tem, da so ti organi naknadno opravili vknjižbo obstoječega carinskega dolga, ki je na podlagi člena 201(2) Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti nastal v trenutku sprejema deklaracij, ki so jih vložile zadevne osebe. Poleg tega je na podlagi člena 201(3) navedene uredbe carinski posrednik, ki deluje kot posredni zastopnik uvoznika, dolžnik celotnega dolga, vključno z uvoznimi dajatvami, kot so protidampinške dajatve, ki niso bile odmerjene, ker je sestavil deklaracije, na katerih je bila kot država porekla uvoženega blaga navedena druga država kot prava država porekla.

(Glej točko 52.)

5.      V okviru naknadne izterjave uvoznih dajatev, naloženih iz naslova protidampinških dajatev, dejstvo, da so se potrdila o poreklu, ki so jih izdale gospodarske zbornice tretje države, izkazala za neveljavna, ni mogoče šteti za okoliščino, zaradi katere bi šlo pri zadevni osebi za poseben primer v smislu člena 239 Uredbe št. 2913/1992 o carinskem zakoniku Skupnosti. Dejstvo, da se je oprla na ta potrdila, da bi dokazala poreklo blaga, deklariranega carinskim organom, je izbira deklaranta pri izpolnjevanju njegove obveznosti, da carinskim organom prijavi poreklo uvozov. Ta izbira zajema tveganja, ki so neločljivo povezana z dejavnostjo carinskega posrednika in jih mora nositi zadnjenavedeni, in ne javne finance. Če bi bilo treba šteti, da gre zaradi teh okoliščin pri dolžniku za poseben primer, ki bi utemeljeval odpust protidampinških dajatev, gospodarski subjekti ne bi imeli nobenega interesa, da bi se prepričali o resničnosti deklaracij in dokumentov, predloženih carinskim organom.

(Glej točke od 61 do 65 in 69.)

6.      Pri uporabi protidampinških dajatev, določenih v Uredbi št 368/98 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz glifosata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, to je uredbi, izogibanje kateri je podlaga za zahtevke za izterjavo, ki so jih izdali nacionalni carinski organi, imajo obveznost uporabe protidampinških dajatev za zadevne uvoze predvsem carinski organi držav članic.

Vendar ima Komisija na splošno kot varuhinja pogodb in sekundarnega prava Unije ter podrobneje v svoji osrednji vlogi nadzora uporabe carinskega prava Unije obveznosti usklajevanja in spremljanja, zlasti v okviru preiskav v zvezi z morebitnimi kršitvami. Komisija izpolni te obveznosti, kadar je postopke izvedla sama ali da so bili izvedeni z njeno pomočjo sproti, ko so informacije v zvezi z morebitnim izogibanjem po koncu različnih faz preiskave razkrivali nacionalni organi in OLAF. Poleg tega med obveznosti, ki so tako naložene Komisiji, ni obveznosti uvoznike ali carinske posrednike obveščati o informacijah, ki jih ima, niti o dvomih v zvezi s posli, ki jih izvajajo.

(Glej točke 72, 76 in 77.)

7.      V okviru uvozov, za katere velja splošna ureditev in se uporabljajo protidampinške dajatve, imajo tako Komisija kot nacionalni carinski organi dolžnost skrbnosti in obveznost spremljanja, da se uporabi pravo Unije. Vendar taka dolžnost, če so na voljo informacije, ki ne razkrivajo dovolj konkretnih indicev v zvezi z določenim družbami, na podlagi katerih bi bili posebni in takojšnji ukrepi v zvezi z njimi ali zoper posle, ki jih izvajajo te družbe, utemeljeni, ne pomeni, da morajo carinski organi opraviti fizične in sistematske nadzore vseh pošiljk proizvodov, ki jih te družbe uvozijo in ki prispejo na carine Unije. Carinski organi glede na splošnost navedenih informacij navedenih družb prav tako niso zavezani opozoriti. Carinski organi, ki so obveščeni o morebitni goljufiji, namreč nimajo obveznosti obveščanja subjekta o tem, da bi lahko zaradi te goljufije postal carinski dolžnik, tudi če bi ta subjekt deloval v dobri veri.

(Glej točke od 85 do 87 in 90.)

8.      Carinski posrednik zaradi narave svojih nalog jamči za plačilo uvoznih dajatev in pravilnost dokumentov, ki jih predloži carinskim organom. V zvezi s tem mora uveljavljen carinski posrednik vsaj podvomiti o dejanskem poreklu uvoženega blaga, kadar računi, dobavnice in carinske deklaracije vsebujejo navedbe v zvezi s takim poreklom in v potrdilih o poreklu obstajajo nedoslednosti.

Če pa posrednik ni niti preučil niti imel dostopa do takih računov in deklaracij, preden jih je vložil carinskim organom, čeprav je na podlagi člena 199 Uredbe št. 2454/93 o določbah za izvajanje carinskega zakonika kot deklarant odgovoren za točnost navedb v teh deklaracijah, je bila njegova skrbnost še toliko manjša. V zvezi s tem notranji postopki posrednika, opravljeni zato, da bi bile deklaracije obravnavane in upoštevni dokumenti sestavljeni, ter posebnosti družbene strukture njegove skupine ne morejo pomeniti utemeljitev, na podlagi katerih bi se lahko izognil obveznostim, ki so neločljivo povezane s funkcijami carinskega posrednika, in obremenitev z njihovimi posledicami preusmeril na proračun Unije.

Prav tako se carinski zastopnik ne more skrivati za dejanji svoje stranke, da bi upravičil odpust uvoznih dajatev.

(Glej točke 95, 98, 101, od 104 do 107, 109, 110, 112 in 115.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 118 do 124.)