Language of document : ECLI:EU:T:2022:603

Zadeva T-618/21

WV

proti

Prevajalskemu centru za organe Evropske unije

 Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 5. oktobra 2022

„Javni uslužbenci – Začasni uslužbenci – Bolniški dopust – Neupravičene odsotnosti – Odpoved pogodbe brez odpovednega roka – Člen 16 PZDU – Člen 48(b) PZDU – Odgovornost“

1.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Odpoved pogodbe za nedoločen čas po koncu bolniškega dopusta – Pogoji – Kumulativnost

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 16, drugi odstavek, in 48(b))

(Glej točko 29.)

2.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Odpoved pogodbe za nedoločen čas po koncu bolniškega dopusta – Pogoji – Prekoračitev roka, določenega za plačan bolniški dopust – Obveznost preveritve s strani uprave – Nespoštovanje zaradi neupravičenih odsotnosti uslužbenca – Nedopustnost

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 16, drugi odstavek, in 48(b))

(Glej točke 35, 36 in 41.)

3.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Odpoved pogodbe za nedoločen čas po koncu bolniškega dopusta – Pogoji – Nezmožnost uslužbenca, da bi začel ponovno delati – Datum, ki ga je treba upoštevati – Datum po izteku roka, določenega za plačan bolniški dopust

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 16, drugi odstavek, in 48(b))

(Glej točko 40.)

Povzetek

Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT) je WV zaposlil leta 1997, pogodbo za nedoločen čas pa je ta podpisal leta 2004. WV je bil od 23. julija do 15. novembra 2019 na plačanem bolniškem dopustu. CdT je njegovo odsotnost od 18. novembra 2019 do 7. februarja 2020 štel za neupravičeno. Njegove odsotnosti od 8. februarja do 10. aprila 2020 in od 29. aprila do 4. maja 2020 pa je CdT štel za upravičene. Odsotnosti WV od 5. maja 2020 so se štele za neupravičene.

Odvetnica WV je predlagala, naj se ugotovi njegova invalidnost. Navedla je, da glede na zdravstveno stanje WV vrnitev v običajni položaj v bližnji prihodnosti ni bila predvidena. CdT je z dopisom z dne 14. septembra 2020 ta predlog zavrnil in WV obvestil, da namerava za odpoved njegove zaposlitve uporabiti člen 48(b) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljevanju: PZDU).

Na podlagi zgoraj navedene določbe, ki predvideva možnost odpovedi zaposlitve brez odpovednega roka, če uslužbenec po koncu plačanega bolniškega dopusta ne more začeti ponovno delati, je bila 26. novembra 2020 sprejeta odločba o odpovedi zaposlitve WV brez odpovednega roka. WV je nato pri Splošnem sodišču vložil tožbo za razglasitev ničnosti te odločbe (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).

Splošno sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo razglasilo za nično. Splošno sodišče je v sodbi odločilo o vprašanju, ki še ni bilo obravnavano v sodni praksi, in sicer, ali lahko uprava odpove zaposlitev uslužbenca na podlagi člena 48(b) PZDU s tem, da se opre zgolj na njegove neupravičene odsotnosti ter na interes službe, ne da bi preučila, ali so pogoji iz člena 16, drugi odstavek, PZDU, na katerega napotuje člen 48(b) PDZU, izpolnjeni.

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je pojasnilo, da iz člena 16, drugi odstavek, in člena 48(b) PZDU izhaja, da se lahko pogodbena zaposlitev uslužbenca odpove, če sta izpolnjena dva pogoja, in sicer prekoračitev roka, določenega za plačan bolniški dopust, in nezmožnost uslužbenca, da po izteku navedenega roka začne ponovno delati.

V zvezi s prvim pogojem, ki se nanaša na prekoračitev roka za plačan bolniški dopust, je Splošno sodišče opozorilo, da je plačan bolniški dopust iz člena 48(b) PZDU, po izteku katerega je treba presojati zmožnost uslužbenca, da začne ponovno delati, tisti iz člena 16, drugi odstavek, PZDU.

Iz člena 48(b) PZDU v povezavi s členom 16, drugi odstavek, PZDU izhaja, da se lahko zaposlitev uslužbenca odpove brez odpovednega roka po koncu njegovega plačanega bolniškega dopusta, če ta dopust preseže bodisi tri mesece bodisi obdobje, ki ga je uslužbenec do takrat prestal na delu, če je to daljše.

Zato je moral CdT za odpoved zaposlitve tožeče stranke na podlagi člena 48(b) PZDU preveriti, ali je ta pogoj izpolnjen.

Splošno sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da je CdT menil, da zaradi neupravičenih odsotnosti WV, ki so povzročile konec njegovih pravic do plačanega bolniškega dopusta, uprava ni dolžna preveriti, ali je bil izpolnjen pogoj glede prekoračitve roka, določenega za plačan bolniški dopust, ki je priznan tožeči stranki. Vendar niti člen 48(b) PZDU, na katerem temelji izpodbijana odločba, niti člen 16, drugi odstavek, PZDU, ki določa zadnjenavedeni pogoj, ne določata, da je mogoče odločbo o odpovedi zaposlitvi brez odpovednega roka sprejeti tako, da se predhodno ne preveri prekoračitve roka, določenega za plačan bolniški dopust, ki je priznan zadevnemu uslužbencu v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v členu 16, drugi odstavek, PZDU. Poleg tega iz nobene od teh določb niti iz člena 59 Kadrovskih predpisov, ki med drugim določa pravno ureditev, ki se uporablja za bolniški dopust in neupravičene odsotnosti, ne izhaja, da bi bilo mogoče preverjanje izpolnjevanja pogoja prekoračitve roka, določenega za plačan bolniški dopust iz člena 16, drugi odstavek, PZDU, v primeru neupravičene odsotnosti na dan sporne odpovedi in pred tem datumom, nadomestiti z ugotovitvijo teh odsotnosti. CdT je zato z izpodbijano odločbo uporabil pogoj neupravičene odsotnosti, ki ga člen 48(b) PZDU in člen 16, drugi odstavek, PZDU ne določa in je zaposlitev WV za nedoločen čas odpovedal, ne da bi preveril, ali je izpolnjen prvi pogoj, predpisan v teh določbah.

V zvezi z drugim pogojem, ki se nanaša na nezmožnost uslužbenca, da bi po izteku roka, določenega za plačan bolniški dopust, začel ponovno delati, je Splošno sodišče ugotovilo, da iz dopisov odvetnice osebe WV izhaja, da je ta priznal, da ne more začeti ponovno delati, kar je CdT v izpodbijani odločbi upošteval tako, da je povzel vsebino navedenih dopisov.

Ker pa je datum, na katerega bi bilo treba ugotoviti to nezmožnost, v skladu s členom 48(b) PZDU poznejši od roka, določenega za plačani bolniški dopust, za katerega je bilo predhodno ugotovljeno, da ga CdT ni preučil, drugega pogoja ni mogoče šteti za izpolnjenega. Zato je Splošno sodišče ugotovilo, da je CdT s sprejetjem izpodbijane odločbe kršil člen 48(b) PZDU in člen 16, drugi odstavek, PZDU.