Tožba, vložena 27. septembra 2010 - Hannigan proti Komisiji
(Zadeva T-466/10)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Eugene Hannigan (Killybegs, Irska) (zastopniki: A. Collins SC, N. Travers, Barrister in D. Barry, Solicitor)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlog tožeče stranke
za ničnega naj se razglasi Sklep Komisije C(2010) 4754 z dne 13. julija 2010, ki je bil Irski vročen v obliki dopisa, s katerim je bila zavrnjena zahteva za povečanje zmogljivosti novega ribiškega plovila Niamh Eoghan, in ki je bil sprejet za nadomestitev odločitve o tej zahtevi iz Odločbe Komisije št. 2003/245 z dne 4. aprila 2003 o zahtevah, ki jih je prejela Komisija, za povečanje ciljev VUP IV zaradi izboljšav glede varnosti, pomorske navigacije, higiene, kakovosti proizvodov in delovnih pogojev za plovila, katerih skupna dolžina znaša več kot 12 metrov (UL 2003, L 90, str. 48), ki je bila v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, razglašena za nično s sodbo Splošnega sodišča z dne 13. junija 2006 v združenih zadevah Boyle in drugi proti Komisiji, od T-218/03 do T-240/06 (ZOdl. str. II-1699); in
toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2010) 4754 z dne 13. julija 2010, ki je bil Irski vročen v obliki dopisa, s katerim je bila zavrnjena zahteva za povečanje zmogljivosti novega ribiškega plovila Niamh Eoghan, in ki je bil sprejet za nadomestitev odločitve o tej zahtevi iz Odločbe Komisije št. 2003/245 z dne 4. aprila 2003 o zahtevah, ki jih je prejela Komisija, za povečanje ciljev VUP IV zaradi izboljšav glede varnosti, pomorske navigacije, higiene, kakovosti proizvodov in delovnih pogojev za plovila, katerih skupna dolžina znaša več kot 12 metrov (UL 2003, L 90, str. 48), ki je bila v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, razglašena za nično s sodbo Splošnega sodišča z dne 13. junija 2006 v združenih zadevah Boyle in drugi proti Komisiji, od T-218/03 do T-240/06 (ZOdl. str. II-1699).
Tožeča stranka v podporo tožbi navaja naslednje tožbene razloge.
Prvič, tožeča stranka trdi, da je tožena stranka ravnala brez pravne podlage. Člen 4(2) Odločbe Sveta št. 97/413/ES z dne 26. junija 1997 o ciljih in podrobnih pravilih za prestrukturiranje ribiškega sektorja Skupnosti za obdobje od 1. januarja 1997 do 31. decembra 2001, da bi se doseglo trajno ravnovesje med viri in njihovim izkoriščanjem (UL 1997, L 175, str 27), še naprej zagotavlja ustrezno pravno podlago za izpodbijani sklep in zato Komisija domnevno ni imela pravne podlage za sprejetje sklepa kot ad hoc sklepa.
Drugič, tožeča stranka trdi, da je Komisija storila bistveno kršitev postopka. Navaja, da bi bilo treba izpodbijani sklep v skladu z Odločbo Sveta 97/413/ES sprejeti v skladu s postopkom upravljalnega odbora in da je Komisija s tem, da se je odločila za sprejetje sklepa kot ad hoc sklepa, storila bistveno kršitev postopka.
Tretjič, tožeča stranka trdi, da je Komisija z napačno razlago člena 4(2) Odločbe Sveta št. 97/413/ES prekoračila pooblastila, zlasti s tem, da se je oprla na neupoštevna merila in da ni upoštevala opredelitve "ribolovnega napora" iz Odločbe Sveta št. 97/413/ES in iz ribiške zakonodaje Skupnosti, ki se je uporabljala v času zahteve tožeče stranke za varno tonažo iz decembra 2001.
Poleg tega tožeča stranka trdi, da izpodbijani sklep vsebuje več očitnih napak pri oceni zahteve tožeče stranke za varno tonažo. Navaja, da je odločitev Komisije, da zavrne zahtevo tožeče stranke zaradi uporabe nadomestne zmogljivosti več manjših plovil za Niamh Eoghan, kar pomeni, da se celotna zmogljivost polivalentnega segmenta irske flote ob registraciji tega plovila ni povečala, neutemeljena.
Nazadnje tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila njeno pravico do tega, da je deležna dobrega upravljanja. Navaja, da zavrnitev Komisije, da meritorno obravnava njeno zahtevo pomeni kršitev obveznosti Komisije iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravice tožeče stranke, da se njena zahteva na podlagi člena 4(2) Odločbe Sveta št. 97/413/ES obravnava "pravično in v razumnem roku".
____________