Language of document : ECLI:EU:T:2015:235

Zadeva T‑10/13

Bank of Industry and Mine

proti

Svetu Evropske unije

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, sprejeti proti Iranu z namenom preprečevanja širjenja jedrskega orožja – Zamrznitev sredstev – Ničnostna tožba – Rok za vložitev tožbe – Dopustnost – Ugovor nezakonitosti – Napačna uporaba prava – Sorazmernost – Lastninska pravica – Pristojnost Sveta – Obveznost obrazložitve – Pravica do obrambe – Pregled sprejetih omejevalnih ukrepov – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Napaka pri presoji“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 29. aprila 2015

1.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Sklep o zamrznitvi sredstev – Sodni nadzor zakonitosti – Obseg – člen 20(1)(c) Sklepa 2010/413 in člen 1(8) Sklepa 2012/635 – Izključitev

(člen 29 PEU; člena 263, četrti odstavek, PDEU in 275, drugi odstavek, PDEU; sklepa Sveta 2010/413/SZVP, člen 20(1)(c) in 2012/635/SZVP, člen 1(8))

2.      Ničnostna tožba – Pogoji dopustnosti – Pravni interes – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Tožba zoper akt, s katerim so uvedeni omejevalni ukrepi proti tožeči stranki – Javni subjekt, ki se sklicuje na varstvo in na jamstva v zvezi s temeljnimi pravicami – Vprašanje, ki se ne nanaša na dopustnost tožbenega razloga, ampak na njegovo utemeljenost

(člena 263, četrti odstavek, PDEU in 275, drugi odstavek, PDEU; Sklep Sveta 2012/635/SZVP; Uredba Sveta št. 945/2012)

3.      Pravo Evropske unije – Temeljne pravice – Področje osebne uporabe – Pravne osebe, ki so podaljšana roka tretjih držav – Vključitev – Odgovornost tretjih držav za zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic na svojem ozemlju – Nevplivanje

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 17, 41 in 47)

4.      Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Ukrepi, sprejeti v okviru boja proti širjenju jedrskega orožja – Obseg nadzora – Omejeni nadzor za splošna pravila – Nadzor nad presojo dejstev in nad preverjanjem dokazov za akte, ki se uporabijo za posebne subjekte

(člen 29 PEU; člena 215(2) PDEU in 275, drugi odstavek, PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Sklep Sveta 2010/413/SZVP, člen 20(1)(c); Uredba Sveta št. 267/2012, člen 23(2)(d))

5.      Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Ukrepi, sprejeti v okviru boja proti širjenju jedrskega orožja – Obseg nadzora – Omejeni nadzor za splošna pravila – Merila za sprejetje omejevalnih ukrepov – Podpiranje iranske vlade – Obseg – Spoštovanje načela pravne varnosti, na podlagi katerega se zahteva jasnost, natančnost in predvidljivost učinkov pravnih pravil

(Sklepa Sveta 2010/413/SZVP, člen 20(1)(c) in 2012/35/SZVP, uvodna izjava 13; Uredba Sveta št. 267/2012, člen 23(2)(d))

6.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Omejitev lastninske pravice in pravice do svobodnega opravljanja gospodarske dejavnosti – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj

(Sklepi Sveta 2010/413/SZVP, člen 20(1)(c), 2012/35/SZVP, uvodna izjava 13 in 2012/635/SZVP, člen 1(8); Uredba Sveta št. 267/2012, člen 23(2)(d))

7.      Skupna zunanja in varnostna politika – Sklep, sprejet v okviru Pogodbe EU – Postopkovne zahteve, določene v členu 215(2) PDEU – Neuporabljivost

(člen 29 PEU; člen 215(2) PDEU; Sklep Sveta 2012/635/SZVP)

8.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Pooblastila Sveta na področju omejevalnih ukrepov, ki temeljijo na členu 215 PDEU, da uporabi postopek iz člena 291(2) PDEU

(člena 215 PDEU in 291(2) PDEU; Uredba Sveta št. 267/2012, člen 23(2))

9.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Ukrepi, sprejeti v okviru boja proti širjenju jedrskega orožja – Postopek vpisa na seznam oseb in subjektov, ki se jim zamrznejo sredstva in gospodarske vire – Izbira pravne podlage – Uredba št. 267/2012 – Izpolnjevanje pogojev iz člena 291 PDEU

(členi 24(1), drugi pododstavek, PEU, 29 PEU in 31(1) PEU; člena 215 PDEU in 291(2) PDEU; Sklep Sveta 2010/413/SZVP, Priloga II; Uredba Sveta št. 267/2012, člena 23(2) in 46(2))

10.    Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Sklep, sprejet v okoliščinah, ki so zadevni osebi znane in ki ji omogočajo, da razume obseg ukrepov, sprejetih proti njemu – Dopustnost obrazložitve v skrajšani obliki

(člen 296, drugi odstavek, PDEU; Sklep Sveta 2012/635/SZVP; Uredba Sveta št. 945/2012)

11.    Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Pravica do dostopa do dokumentov – Pravice, ki so pogojene z vložitvijo ustreznega zahtevka pri Svetu

(Sklep Sveta 2012/635/SZVP; Uredba Sveta št. 945/2012)

12.    Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev osebam, subjektom in organom, ki podpirajo iransko vlado – Obveznost obvestitve o obremenilnih dejstvih – Obseg

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Sklep Sveta 2012/635/SZVP; Uredba Sveta št. 945/2012)

13.    Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Obveznost Sveta, da redno pregleda te ukrepe – Kršitev – Neobstoj vpliva na veljavnost teh ukrepov – Pogoji – Spoštovanje cilja obveznosti pregleda in neobstoj škodljivih učinkov na položaj zadevnega subjekta

(Sklep Sveta 2010/413/SZVP, člen 26(3); Uredba Sveta št. 267/2012, člen 46(6))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 27 do 30.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 48 in 49.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 53, 55, 57 in 58.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 74, 75 in od 170 do 173.)

5.      Svet ima široko polje proste presoje pri splošni in abstraktni določitvi pravnih meril in načinov sprejemanja omejevalnih ukrepov. V zvezi s tem ima Svet na podlagi široke formulacije merila podpiranja iranske vlade diskrecijsko pravico. Vendar ta diskrecijska pravica ni niti čezmerna niti arbitrarna. Prvič, načelo pravne varnosti, ki je splošno načelo prava Unije in ki zahteva, da so pravna pravila jasna in natančna ter da so njihovi učinki predvidljivi, predvsem če imajo lahko neugodne posledice za posameznike in podjetja, namreč gotovo velja za omejevalne ukrepe, ki močno vplivajo na pravice in svobode zadevnih oseb in subjektov. Drugič, merilo podpiranja iranske vlade spada v pravni okvir, ki je jasno omejen s cilji, ki jih uresničuje zakonodaja o omejevalnih ukrepih proti Iranu, meddrugim z uvodno izjavo 13 Sklepa 2012/35 o omejevalnih ukrepih proti Iranu. Kot izhaja iz te uvodne izjave 13 Sklepa 2012/35, se navedeno merilo ciljno in selektivno nanaša na dejavnosti zadevne osebe ali subjekta, ki, čeprav same po sebi nikakor niso neposredno ali posredno povezane s širjenjem jedrskega orožja, to širjenje lahko spodbujajo s tem, da iranski vladi zagotavljajo sredstva ali kapacitete, ki ji omogočajo izvajanje navedenega širjenja.

Navedeno merilo se torej ne nanaša na vse oblike podpiranja iranske vlade, ampak na tiste oblike, ki kvantitativno in kvalitativno prispevajo k širjenju iranskih jedrskih dejavnosti. To merilo tako objektivno opredeljuje zaokroženo kategorijo oseb in subjektov, proti katerim je lahko sprejet ukrep zamrznitve sredstev. Navedeno merilo se zato lahko uporabi za vsak subjekt, ki podpira, med drugim s finančno pomočjo, iransko vlado. Nasprotno pa se ne uporabi za vse subjekte, ki so v lasti iranske vlade ali so z njo povezani ali morda za vse iranske davčne zavezance.

(Glej točke od 75 do 80, 83, 84 in 88.)

6.      Svet glede na bistven pomen ohranjanja miru in mednarodne varnosti lahko oceni, ne da bi prekoračil meje svojih pooblastil, da so bile kršitve lastninske pravice, ki so izhajale iz uporabe merila podpiranja iranske vlade – ki je določen v uvodni izjavi 13 Sklepa 2012/35, s katerim je bil spremenjen Sklep 2010/413, in v členu 20(1) Sklepa 2010/413 o omejevalnih ukrepih proti Iranu z namenom zamrznitve sredstev nekaterim osebam in javnim subjektom, ki nudijo tako podporo – primerne in nujne za namen izvajanja pritiska na iransko vlado z namenom, da bi ta prenehala z dejavnostmi širjenja jedrskega orožja. Zato je to merilo združljivo z načelom sorazmernosti in Svetu ne daje prekomernih pooblastil.

(Glej točke 78, 91, 92 in od 195 do 199.)

7.      Predhodno sprejetje sklepa v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe EU pomeni nujen pogoj, da lahko Svet sprejme omejevalne ukrepe na podlagi pooblastil, ki so mu dana s členom 215(2) PDEU. Ta ugotovitev pa ne pomeni, da je sprejetje sklepa v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe EU bolj podrejeno postopkovnim zahtevam iz člena 215(2) PDEU kot tistim iz člena 29 PEU. Zadnjenavedeni člen pa Svet pooblašča, da deluje sam pri sprejetju sklepov, ki so v njem navedeni.

(Glej točki 99 in 101.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 105 do 107.)

9.      Uredbe, kot je Uredba št. 267/2012, s katerim je bil spremenjen Sklep 2010/413 o omejevalnih ukrepih proti Iranu, ki določajo omejevalne ukrepe na podlagi člena 215 PDEU, so namenjene izvajanju, na področju uporabe PDEU, sklepov, sprejetih na podlagi člena 29 PEU, v okviru Skupne varnostne in zunanje politike (SZVP). Predvsem zaradi namena, narave in predmeta so omejevalni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 267/2012, katerih cilj je izvajanje pritiska na islamsko republiko Iran z namenom, da bi ta prenehala z dejavnostmi, nevarnimi z vidika širjenja jedrskega orožja, tesneje povezani z izvajanjem SZVP kot z izvajanjem pooblastil, podeljenih Uniji s PDEU.

V okviru Pogodbe EU iz povezave člena 24(1), drugi pododstavek, PEU, člena 29 PEU in člena 31(1) PEU izhaja, da lahko Svet načeloma izvaja pooblastila za odločanje na področju SZVP, in sicer odloča soglasno. Predvsem lahko Svet sam odloči o vpisu imena osebe ali subjekta v Prilogo II k Sklepu 2010/413. Prav ta vpis je tisti, ki se na področju uporabe PDEU izvaja s sprejetjem ukrepa zamrznitve sredstev na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 267/2012.

V teh okoliščinah, ob upoštevanju posebnosti ukrepov, sprejetih na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 267/2012, nujnosti zagotavljanja skladnosti med seznamom iz Priloge II k Sklepu in seznamom iz Priloge IX k navedeni uredbi ter dejstva, da Komisija nima dostopa do podatkov obveščevalnih služb držav članic, ki so nujni za izvajanje navedenih ukrepov, Svet lahko pravilno oceni, da je izvajanje člena 23(2) Uredbe št. 267/2012 glede zamrznitve sredstev poseben primer v smislu člena 291(2) PDEU in da je zato upravičeno pooblaščen za izvajanje člena 46(2) te uredbe.

Glede vprašanja, ali je bil obstoj posebnega primera zadostno utemeljen, izhaja utemeljitev pridržanja izvajanja v korist Sveta iz člena 46(2) Uredbe št. 267/2012 iz povezanega branja uvodnih izjav in določb te uredbe, v okviru besedila upoštevnih določb Pogodbe EU in PDEU na področju zamrznitve sredstev.

Zato so zahteve iz člena 291(2) PDEU glede dodelitve izvedbenih pooblastil Svetu glede člena 46(2) Uredbe št. 267/2012 izpolnjene.

(Glej točke od 109 do 114 in 119.)

10.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 122 do 127 in od 133 do 139.)

11.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 144.)

12.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 149 in 151.)

13.    V skladu s členom 26(3) Sklepa 2010/413 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in v skladu s členom 46(6) Uredbe št. 267/2012 o sprejetju omejevalnih ukrepov proti Iranu je Svet dolžan pregledati omejevalne ukrepe v zvezi s tožečo stranko v 12 mesecih od sprejetja Sklepa 2012/635 o spremembi Sklepa 2010/413 in Izvedbene uredbe št. 945/2012, s katero se izvaja Uredba št. 267/2012.

Vendar kršitev obveznosti pregleda sprejetih omejevalnih ukrepov ne upravičuje ugotovitve ničnosti aktov, ki so bili sprejeti, ker je bil cilj določb o rednem pregledu omejevalnih ukrepov, čeprav pozno, spoštovan, in ker kršitev roka za pregled s strani Sveta položaju tožeče stranke tako ne škoduje več. Ta cilj je zagotavljati redno preverjanje, da ostanejo omejevalni ukrepi upravičeni.

(Glej točke od 155 do 157, od 160 do 162, 164 in 165.)