Zadeva T‑214/06
Imperial Chemical Industries Ltd
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg metakrilatov – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP – Udeležba pri delu kršitve – Pravica do obrambe – Globe – Obveznost obrazložitve – Teža kršitve – Odvračalni učinek – Enako obravnavanje – Sorazmernost – Načelo dobrega upravljanja – Sodelovanje v upravnem postopku – Trajanje postopka – Razumni rok“
Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 5. junija 2012 ?II ‑ 0000
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Opiranje na skupek indicev – Stopnja potrebne dokazne vrednosti glede indicev, gledanih posamično
(člen 81(1) ES)
2. Omejevalni sporazumi – Udeležba na sestankih s protikonkurenčnim ciljem – Okoliščina, na podlagi katere je mogoče sklepati na udeležbo podjetja v poznejšem omejevalnem sporazumu, če se to ni distanciralo od sprejetih odločitev
(člen 81(1) ES)
3. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Uporaba izjav drugih podjetij, ki so sodelovala pri kršitvi, kot dokaz – Dopustnost – Dokazna vrednost prostovoljnih izjav, ki so jih podali glavni udeleženci omejevalnega sporazuma, da bi se zanje uporabilo obvestilo o ugodni obravnavi
(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
4. Pravo Evropske unije – Načela – Temeljne pravice – Domneva nedolžnosti – Postopek na področju konkurence – Uporabnost
(člen 81(1) ES)
5. Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitve – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Naložitev odgovornosti za celotno kršitev enemu podjetju – Pogoji
(člen 81(1) ES)
6. Konkurenca – Globe – Odločba o naložitvi glob – Obveznost obrazložitve – Obseg – Navedba elementov presoje, na podlagi katerih je Komisija lahko presodila težo in trajanje kršitve – Zadostna navedba – Obveznost Komisije, da navede številčne podatke v zvezi z načinom izračuna glob – Neobstoj
(člena 81(1) ES in 253 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obveznost upoštevanja dejanskega vpliva na trg – Neobstoj – Izračun izhodiščnega zneska globe – Obveznost porazdelitve tega zneska med zaporedne lastnike družbe, ki je storila kršitev – Neobstoj
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1A)
8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Odvračalnost globe – Merila za presojo faktorja odvračanja – Upoštevanje velikosti in skupnih sredstev zadevnega podjetja – Upoštevni promet
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Odvračalnost globe – Uporaba množitelja – Potreba po razlikovanju med podjetji, vpletenimi v isto kršitev, glede na njihov promet – Neobstoj – Kršitev načel enakega obravnavanja in sorazmernosti – Neobstoj
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1A, peti odstavek)
10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Znižanje globe zaradi sodelovanja obdolženega podjetja – Pogoji
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Odločba Komisije o zavrnitvi znižanja globe – Obveznost dokazovanja, ki jo imajo podjetja, ki izpodbijajo to odločbo
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Prepozna obvestitev podjetja o poteku preiskave, ki temelji na objektivnih dejavnikih – Odgovornost Komisije za to, da je to podjetje prepozno vložilo prijavo za prizanesljivost – Neobstoj
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
13. Konkurenca – Upravni postopek – Obveznost Komisije, da spoštuje načeli dobrega upravljanja in enakega obravnavanja – Prepozna vložitev prijave za prizanesljivost zaradi neobvestitve o poteku preiskave – Izmenjava pisanj med Komisijo in drugim podjetjem, ki kažejo na nepripravljenost glede posredovanja takšnih informacij – Neobstoj namena diskriminirati prvo podjetje – Kršitev načel dobrega upravljanja in enakega obravnavanja – Neobstoj
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Učinkovito sodelovanje podjetja v postopku zunaj področja uporabe obvestila o ugodni obravnavi – Vključitev – Pogoji
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, šesti odstavek)
15. Pravo Evropske unije – Načela – Temeljne pravice – Pravica do poštenega sojenja – Spoštovanje razumnega roka – Upravni in sodni postopki na področju konkurence – Uporabnost
(člen 81(1) ES; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 41(1) in 47)
16. Konkurenca – Globe – Znesek – Sodni nadzor – Neomejena (sodna) pristojnost – Znižanje zneska globe zaradi kršitve načela razumnega roka – Dopustnost
(člena 81(1) ES in 261 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)
1. Glej besedilo Odločbe.
(Glej točke od 53 do 56.)
2. Glej besedilo Odločbe.
(Glej točki 57 in 66.)
3. Glej besedilo Odločbe.
(Glej točke od 58 do 62 in 69.)
4. Glej besedilo Odločbe.
(Glej točki 63 in 64.)
5. Glej besedilo Odločbe.
(Glej točke od 84 do 86.)
6. Glej besedilo Odločbe.
(Glej točki 97 in 100.)
7. Ni mogoče šteti, da mora biti presoja resnosti kršitve pravil Unije o konkurenci strogo povezana z vplivom na konkurenco ali škodovanjem tej konkurenci in da sta zato zaporedni lastnici enega samega enotnega sklopa sredstev, ki so predmet takšne kršitve, torej prispevali k enotni teži te kršitve.
Učinek protikonkurenčnega ravnanja namreč ni sam po sebi odločilno merilo pri presoji ustrezne globe.
Poleg tega Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, jasno poudarjajo naravo kršitve kot odločilnega dejavnika za presojo resnosti te kršitve v kontekstu ugotovitve izhodiščnega zneska globe. V zvezi z dejanskim vplivom, ki ga ima kršitev, Smernice določajo merilo dejanskega vpliva na trg, ki se nanaša na kršitev kot celoto, in ne na učinke ravnanja vsakega podjetja, pri čemer je v njih pojasnjeno, da se ta vpliv upošteva le tedaj, ko ga je mogoče izmeriti.
Poleg tega je horizontalne omejevalne sporazume glede cen ali razdelitve trga mogoče opredeliti kot zelo resne kršitve že na podlagi njihove vrste, ne da bi bilo treba Komisiji zlasti dokazati dejanski vpliv kršitve na trg.
Nazadnje, merilo dejanskega vpliva kršitev vsakega podjetja na konkurenco, navedeno v predzadnjem odstavku točke 1 A Smernic, je pomožno merilo, ki omogoča spreminjanje izhodiščnega zneska globe ob kršitvah, v katere je vključeno več podjetij, ne pa merilo, odločilno za določitev navedenega zneska. Poleg tega se to merilo ne nanaša na količinsko opredelitev protikonkurenčnih učinkov ravnanja vsakega posameznega podjetja, udeleženega pri dani kršitvi, temveč na upoštevanje – za določitev izhodiščnega zneska globe – objektivnih razlik, ki lahko med temi podjetji obstajajo, kot so med drugim znatne razlike v njihovih velikostih.
Iz tega je mogoče sklepati, da tudi ob predpostavki, da sprememba lastnika sklopa sredstev, ki so predmet ene kršitve, ni povzročila nobene dodatne škode za konkurenco, ta okoliščina ne bi dopuščala sklepa, da sta zaporedni lastnici prispevali k enotni teži kršitve in da bi bilo treba torej izhodiščni znesek globe razdeliti med njiju, da se ne bi dvakrat upošteval vpliv kršitvenega ravnanja vsake od njiju na konkurenco.
(Glej točke 103, 110, 112, 114 in od 116 do 118.)
8. Na področju konkurence je skupni promet podjetja pokazatelj – pa čeprav približen ali nepopoln – njegove velikosti in gospodarske moči. Tako lahko Komisija pri določanju zneska globe za kršitev pravil o konkurenci, ki bo imela dovolj odvračalen učinek, upošteva skupni promet zadevnega podjetja.
Tako čeprav je skupni promet podjetja pokazatelj njegove velikosti in gospodarske moči, ki je lahko približen ali nepopoln, se to merilo hkrati lahko uporabi v okviru določitve zvišanja globe zaradi odvračalnega učinka. Ta rešitev nedvomno omogoča, da se Komisija lahko pri določitvi zneska glob zateče k objektivnemu merilu in ga brez razlikovanja uporabi za vsa zadevna podjetja.
Iz tega je mogoče sklepati, da trditev, da promet podjetja le nepopolno ali približno odraža njegovo gospodarsko moč, sama po sebi ne zadošča za izključitev upoštevnosti tega merila v kontekstu določitve zvišanja zneska globe zaradi odvračalnega učinka.
Seveda se ne sme pozabiti cilja, ki mu sledi uvedba navedenega zvišanja, in sicer oblikovanje globe tako, da ta ne bi bila zanemarljiva oziroma, nasprotno, prekomerna, zlasti glede na finančne zmogljivosti zadevnega podjetja. Vendar pa mora podjetje, ki navaja takšne trditve, predložiti dokaze, na podlagi katerih je mogoče izkazati, da njen promet, ki ga je upoštevala Komisija, ustvarja tako zavajajočo predstavo o njegovi finančni zmogljivosti, da se navedeni cilj v obravnavanem primeru ne bi upošteval.
(Glej točke od 145 do 149.)
9. Ob upoštevanju polja proste presoje, ki ga ima Komisija pri določanju zneskov glob, ki se naložijo za kršitev pravil Unije o konkurenci, od nje v skladu z načeloma enakega obravnavanja in sorazmernosti ni mogoče zahtevati, naj zagotovi, da razlike med stopnjami odvračalnih zvišanj, naloženih različnim podjetjem, strogo odražajo vsako razlikovanje med temi podjetji glede njihovega prometa. Čeprav je promet upoštevno merilo pri določitvi zneska globe na raven, ki ji zagotavlja zadostno odvračalnost, pa določitev ustreznega zneska globe kljub temu ni nujno le rezultat preprostega aritmetičnega izračuna na podlagi prometa.
(Glej točko 174.)
10. Na področju konkurence je za upravičitev znižanja zneska globe na podlagi Obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah nujno, da je podatke, ki jih podjetje predloži Komisiji, mogoče šteti za dokaz resničnega sodelovanja, saj je cilj znižanja globe nagraditi podjetje za prispevek pri upravnem postopku, ki je Komisiji omogočil, da kršitev lažje ugotovi. Tako mora ravnanje podjetja Komisiji olajšati delo pri odkrivanju in preprečevanju kršitev pravil Unije o konkurenci ter pokazati pripravljenost na sodelovanje.
Ob upoštevanju razloga za znižanje Komisija ne more prezreti koristnosti predložene informacije, ki je nujno odvisna od dokazov, ki jih že ima.
Zlasti je bilo razsojeno, da izjava, ki nekoliko le potrjuje izjavo, ki jo je že imela Komisija, znatno ne olajšuje nalog Komisije in zato tudi ni dovolj, da bi upravičevala zmanjšanje zneska globe zaradi sodelovanja. Torej zgolj to, da je dokument nekoliko uporaben za Komisijo in da se nanj sklicuje v svoji odločbi, ne omogoča upravičitve znižanja zneska globe zaradi sodelovanja.
(Glej točke 182, 183 in 201.)
11. Čeprav mora Komisija obrazložiti, zakaj meni, da so dokazi, ki jih v okviru Obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah predložijo podjetja, prispevek, ki znižanje naloženega zneska globe utemeljuje, morajo podjetja, ki želijo v zvezi s tem izpodbijati odločbo Komisije, dokazati, da Komisija brez takih informacij, ki so ji jih prostovoljno predložila, ne bi mogla dokazati bistvenih elementov kršitve in torej sprejeti odločbe o naložitvi glob.
(Glej točko 184.)
12. Glej besedilo Odločbe.
(Glej točke od 208 do 217.)
13. Glej besedilo Odločbe.
(Glej točke 222, 223, 235, 241 in od 244 do 246.)
14. Uporaba točke 3, šesta alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, ki določa olajševalno okoliščino, ki se nanaša na učinkovito sodelovanje podjetja v postopku zunaj področja uporabe Obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah, mora biti izjema.
Uporaba točke 3, šesta alinea, navedenih smernic namreč ne sme privesti do tega, da Obvestilo o ugodni obravnavi ne bi več imelo uporabnega učinka. Iz navedenega obvestila je jasno razvidno, da določa okvir, ki omogoča nagrajevanje podjetij, ki so ali so bila udeležena v tajnih omejevalnih sporazumih, ki vplivajo na Unijo, za njihovo sodelovanje pri preiskavi Komisije. To pomeni, da lahko podjetja načeloma dosežejo znižanje zneska globe na podlagi svojega sodelovanja, le če izpolnijo pogoje iz tega obvestila.
Poleg tega znižanje zneska globe ne more biti upravičeno zgolj zato, ker podjetje sporoči informacije, ki presegajo to, kar lahko Komisija zahteva v skladu s členom 18 Uredbe št. 1/2003, kot so zlasti obremenilni dokazi. Res je, da sodelovanje podjetja v preiskavi ne daje pravice do znižanja zneska globe, kadar to sodelovanje ne presega tega, kar izhaja iz obveznosti podjetja na podlagi člena 18 Uredbe št. 1/2003. Kljub temu pa obratno ni nujno res. Tudi obremenilni dokazi so lahko za Komisijo delno uporabni, zlasti glede na predhodne prispevke drugih podjetij. Uporabnost informacije je odločilen dejavnik pri presoji zahteve za znižanje zneska globe na podlagi sodelovanja s Komisijo.
(Glej točke 252, 258 in od 260 do 262.)
15. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 282 do 285.)
16. Neomejena pristojnost, ki j ima Splošno sodišče v skladu s členom 31 Uredbe št. 1/2003 in ob uporabi člena 261 PDEU, temu sodišču omogoča, da odločbo Komisije spremeni, tudi če je ne razglasi za nično, pri čemer pa mora upoštevati vse dejanske okoliščine, da bi na primer spremenilo znesek globe, naložene podjetju zaradi kršitve pravil Unije o konkurenci.
Tako lahko, če je ugotovljena kršitev načela razumnega roka, tudi zaradi trajanja postopka pred Splošnim sodiščem, to sodišče s spremembo izpodbijane odločbe podjetju naloži plačilo zneska, od katerega se v danem primeru lahko odtegne pravično zadoščenje zaradi prekomernega trajanja postopka. Tako izvajanje neomejene pristojnosti je nujno zaradi ekonomičnosti postopka ter zagotovitve takojšnjega in učinkovitega pravnega sredstva za tako kršitev načela razumnega roka.
Iz tega je mogoče sklepati, da je Splošno sodišče pristojno za odločanje o izrecni zahtevi podjetja, ki se nanaša na znižanje zneska globe zaradi prekomernega trajanja postopka, vključno v delu, ki se nanaša na trajanje postopka pred tem sodiščem.
(Glej točke od 292 do 296.)