SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(drugi senat)
z dne 26. maja 2011
Zadeva F‑40/10
Giorgio Lebedef
proti
Evropski komisiji
„Javni uslužbenci – Uradniki – Letni dopust – Odsotnost z dela po izkoriščenju letnega dopusta brez predhodnega dovoljenja – Izguba pravice do osebnih prejemkov – Člen 60 Kadrovskih predpisov“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero G. Lebedef predlaga razglasitev ničnosti odločbe generalnega direktorja Eurostata z dne 11. avgusta 2009, na podlagi katere je izgubil pravico do osebnih prejemkov za pet dni in pol zaradi odsotnosti z dela (ki ustrezajo temu številu dni) po izkoriščenem letnem dopustu, ki jih njegov neposredno nadrejeni ni predhodno odobril.
Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi vse stroške.
Povzetek
1. Uradniki – Dopust – Letni dopust – Dopust, ki povzroči negativno stanje števila dni dopusta – Nujnost prošnje za predhodno odobritev – Uradnik, ki je za polovični delovni čas razporejen na mesto sindikalnega zastopnika – Nevplivanje
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 60)
2. Uradniki – Dopust – Letni dopust – Ureditev, ki jo je uvedla Komisija – Dopust, ki povzroči negativno stanje števila dni dopusta – Prošnja za predhodno odobritev – Obveznost obrazložitve
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 60)
3. Uradniki – Neupravičena odsotnost – Naknadna ureditev – Pogoji
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 60)
4. Uradniki – Odločba, ki posega v položaj – Obveznost obrazložitve – Obseg
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 25)
5. Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Odločba, ki spada v okvir psihičnega nadlegovanja – Zahteva po povezavi med nadlegovanjem in izpodbijano odločbo
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)
6. Uradniki – Psihično nadlegovanje – Pojem
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 12a(3))
1. Iz besedila člena 60 Kadrovskih predpisov izhaja, da mora letni dopust, ki povzroči negativno stanje števila dni dopusta, predhodno odobriti uradnikov neposredno nadrejeni. Uradnik, ki take odobritve ni dobil, se v zvezi s tem ne more sklicevati na to, da de facto ni zaposlen v njegovi službi, saj je bil za polovični delovni čas razporejen na mesto sindikalnega zastopnika.
V skladu z načelom, da kršitev ne sme biti v korist kršitelja, pa neupravičene odsotnosti uradnika v preostalih 50 % delovnega časa še ne pomenijo, da zanj ne veljajo pravila o dopustu. To, da je uradnik odsoten z dela, ne da bi predhodno preveril, ali je bilo njegovi prošnji za dopust ugodeno, zanj pomeni neupravičeno odsotnost glede na pogoj predhodne odobritve s strani njegovega neposredno nadrejenega.
(Glej točki 26 in 30.)
Napotitev na:
Splošno sodišče Evropske unije: 16. december 2010, Lebedef proti Komisiji, T‑364/09 P, in Lebedef proti Komisiji, T‑52/10 P;
Sodišče za uslužbence: 7. julij 2009, Lebedef proti Komisiji, F‑39/08; 30. november 2009, Lebedef proti Komisiji, F‑54/09.
2. V okviru izvedbenih določb o dopustu, ki jih je sprejela Komisija, se za letni dopust, ki povzroči negativno stanje števila dni dopusta, zahteva predhodna odobritev uradnikovega neposredno nadrejenega, taka odobritev pa se lahko da samo izjemoma in na podlagi obrazložene prošnje. Ker mora biti taka odobritev dana, preden zadevna oseba nastopi dopust, mora nujno enako veljati za obrazložitev, na podlagi katere neposredno nadrejeni presodi, ali naj da zahtevano odobritev ali ne. Prošnja se torej ne more šteti za obrazloženo, če so pojasnila predložena naknadno in jih neposredno nadrejeni nima na voljo, ko se odloči, da ne bo ugodil prošnji za dopust. Neposredno nadrejenemu zato ni mogoče očitati, če taki prošnji ni ugodil.
Poleg tega tudi to, da se zahtevana predhodna odobritev da samo izjemoma in na odgovornost uradnikovega neposredno nadrejenega, nujno pomeni, da ima uprava na tem področju na voljo široko polje proste presoje, ki ga uporabi na podlagi svoje pristojnosti za notranjo organizacijo.
(Glej točke 26, 31 in 32.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 7. julij 2009, Lebedef proti Komisiji, F‑39/08, točka 55; 30. november 2009, Lebedef proti Komisiji, F‑54/09, točka 48.
3. Z ex post potrdili o tem, da je uradnik sodeloval pri sindikalnem zastopanju ali zastopanju, predvidenem v Kadrovskih predpisih, ni mogoče naknadno opravičiti njegovih neupravičenih odsotnosti, saj je to v skladu s členom 60 Kadrovskih predpisov mogoče samo ob bolezni ali nesreči. Pristojne službe pa morajo vsekakor, tudi če obstajajo ex post potrdila, ohraniti določeno pravico do nadzora in presoditi o utemeljenosti naknadne ureditve odsotnosti, ki se šteje za neupravičeno.
(Glej točko 32.)
4. Če odločba, ki jo je institucija Unije sprejela zoper uradnika, ni obrazložena, je to mogoče popraviti tako, da se ustrezno obrazložitev predloži v fazi odgovora na pritožbo, saj naj bi ta obrazložitev sovpadala z obrazložitvijo odločbe, zoper katero je bila vložena pritožba.
(Glej točko 38.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 18. september 2003, Lebedef in drugi proti Komisiji, T‑221/02, točka 62;
Sodišče za uslužbence: 7. november 2007, Hinderyckx proti Svetu, F‑57/06, točka 25.
5. Tudi če bi bil dokazan obstoj psihičnega nadlegovanja uradnika, to še ne bi pomenilo, da je vsaka odločba, ki posega v položaj tega uradnika in se s časovnega vidika uvršča v okvir psihičnega nadlegovanja, zato nezakonita; razkriti bi bilo treba še povezavo med zadevnim nadlegovanjem in razlogi za izpodbijano odločbo.
(Glej točko 42.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 24. februar 2010, Menghi proti ENISA, F‑2/09, točka 69; 4. april 2011, AO proti Komisiji, F‑45/10, točka 39.
6. Neodobritve dopusta zaradi zagotavljanja dobrega delovanja službe načeloma ni mogoče šteti za nadlegovanje. To še toliko bolj velja, kadar uradnik ne izpolni zahtevanih upravnih formalnosti, saj pred odsotnostjo z dela ne dobi predhodne odobritve svojega neposredno nadrejenega. Iz enakih razlogov uradnik ne more utemeljeno trditi, da je zavrnitev njegove prošnje za dopust ali neobstoj naknadne ureditve te prošnje ravnanje, ki ga je mogoče šteti za psihično nadlegovanje.
(Glej točki 45 in 46.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 4. maj 2005, Schmit proti Komisiji, T‑144/03, točka 78; 25. oktober 2007, Lo Giudice proti Komisiji, T‑154/05, točka 107.