Tožba, vložena 20. oktobra 2020 – Leonine Distribution/Komisija

(Zadeva T-641/20)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Leonine Distribution GmbH (Münich, Nemčija) (zastopnik: J. Kreile, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

Izvedbeni sklep Komisije C(2020) 5515 final z dne 10. avgusta 2020 o nadzoru nad zakonitostjo akta Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo v skladu z Uredbo Sveta (ES) 58/2003¹ , naj se razglasi za ničen;

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja osem tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: Komisija ni pravilno razlagala besedila razpisne dokumentacije.

Tožeča stranka trdi, da na podlagi besedila ni mogoče sklepati, da je za opredelitev tožeče stranke kot evropske družbe odločilno državljanstvo „končnih delničarjev“ in ne le neposrednih delničarjev.

Drugi tožbeni razlog: Komisija je napačno zavrnila KKR European Fund IV LP kot končnega evropskega lastnika LEONINE Distribution.

Tožeča stranka trdi, da že EACEA domneva, da je treba KKR European Fund IV LP šteti za „končnega lastnika“ tožeče stranke.

Tretji tožbeni razlog: Komisija je svoj sklep napačno utemeljila na domnevnem pomanjkanju informacij o delničarski strukturi KKR European Fund IV LP.

Za presojo upravičenosti tožeče stranke podrobna struktura posameznih naložbenikov Sklada ni pomembna, temveč le – zagotovljena – večinska udeležba evropskih delničarjev.

4. Četrti tožbeni razlog: Komisija ni dovolj upoštevala dejstev primera in ciljev Uredbe (EU) št. 1295/2013 (uredba o Ustvarjalni Evropi)² .

Komisija svoj sklep opira na nedokazano trditev, da naj bi bila zahtevana finančna sredstva prenesena na tretje države;

Komisija v sklepu ni preučila ciljev zakonov o financiranju.

5. Peti tožbeni razlog: sklep Komisije naj bi bil v nasprotju s cilji, ki veljajo za smernice za financiranje.

Zavrnitev upravičenosti tožeče stranke do finančnih sredstev naj ne bi bila v skladu s cilji Uredbe o ustvarjalni Evropi.

6. Šesti tožbeni razlog: sklep Komisije je v nasprotju s pojmom „evropska dela“ v Uredbi o ustvarjalni Evropi.

Pojem „evropska dela“, ki je opredeljen v Direktivi 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta³ se razlaga široko in ni v skladu z ozko razlago Komisije glede upravičenosti do finančnih sredstev.

7. Sedmi tožbeni razlog: s sklepom Komisije je kršeno načelo sorazmernosti.

Odobritev financiranja MEDIA, pod pogojem, da se uporablja v skladu z zakoni o financiranju, bi bila enako učinkovita, vendar bi pomenila milejši ukrep.

8. Osmi tožbeni razlog: Komisija nezakonito ni upoštevala dodatnih pojasnil, ki jih je predložila tožeča stranka v dopisu z dne 15. julija 2020.

Komisija bi morala upoštevati pripombe tožeče stranke, saj so bile predložene pravočasno in zato niso bile izključene.

____________

¹ Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 4, str. 235).

² Uredba (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (UL 2013, L 347, str. 221).

³ Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL 2010, L 95, str. 1).