SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 28. septembra 2016(*)
„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Evropske unije KOZMeTIKA AFRODITA – Prejšnja nacionalna besedna znamka EXOTIC AFRODITA MYSTIC MUSK OIL in prejšnja nacionalna figurativna znamka AFRODITA MYSTIC MUSK OIL – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009“
V zadevi T‑574/15,
Kozmetika Afrodita d. o. o. s sedežem v Rogaški Slatini (Slovenija), ki jo zastopa B. Grešak, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopa M. Rajh, agentka,
tožena stranka,
drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO sta bili
Pedro Núñez Martín, stanujoč v Madridu (Španija),
in
Carmen Guillermina Machado Montesinos, stanujoča v Madridu,
zaradi tožbe zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 28. julija 2015 (zadeva R 2577/2014-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med P. Núñezom Martínom ter C. G. Machado Montesinos na eni in družbo Kozmetika Afrodita na drugi strani,
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
ob posvetovanju v sestavi M. Prek, predsednik, I. Labucka, sodnica (poročevalka) in V. Kreuschitz, sodnik,
sodni tajnik: E. Coulon,
na podlagi tožbe, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložene 28. septembra 2015,
na podlagi odgovora na tožbo, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vloženega 21. decembra 2015,
po tem, ko v roku treh tednov od vročitve obvestila o koncu pisnega dela postopka glavni stranki nista vložili predloga za opravo obravnave, in na podlagi odločitve, sprejete na podlagi člena 106(3) Poslovnika Splošnega sodišča, da bo o tožbi odločeno brez ustnega dela postopka,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, družba Kozmetika Afrodita d. o. o., je 7. maja 2013 pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 78, str. 1) vložila zahtevo za registracijo znamke Evropske unije.
2 Znamka, katere registracija se je zahtevala, je ta figurativni znak:
3 Proizvodi in storitve, za katere je bila zahtevana registracija, so iz razredov 3 in 44 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in so za vsakega izmed razredov opisani tako:
– razred 3: „Pripravki za beljenje in druge snovi za pranje; pripravki za čiščenje, poliranje, razmaščevanje in brušenje; mila; parfumerijski izdelki, eterična olja, kozmetična sredstva, losioni za lase; sredstva za čiščenje zob; abrazivi; abrazivni papir; abrazivno platno; adstringenti za kozmetične namene; adstringentni brivski kamni; aloe vera pripravki za kozmetično rabo; ambra [parfum]; amonijak kot detergent; anti-statični pripravki za rabo v gospodinjstvu; aromatična olja [eterična olja]; badian (esenca kitajskega janeževca); balzami, ki niso za medicinske namene; barve za brado; barve za lase; barvila za toaletne namene; belila za perilo; belilna soda; belilne soli; belilni pripravki [za razbarvanje] za kozmetične namene; bergamotno olje; bleščilo za ustnice (lip gloss); brivski pripravki; brivsko milo; cedrovina (cedrina eterična oljna); čevljarska smola; čistila; čistilna kreda; čistilno mleko za toaletne namene; cvetlični ekstrakti [parfumi]; dekorativni motivi za kozmetične namene; deodoranti za hišne ljubljenčke; deodoranti za ljudi ali za živali; deodorantno milo; depilacijski vosek; depilatorji; detergenti, razen za uporabo v proizvodnji in medicini; dezinfekcijsko milo; diamantin [abraziv]; dišave [eterična olja] za pijače; dišave za pecivo [eterična olja]; dišavna mešanica [potpourris]; dišavna vodica; eterična olja; eterična olja iz citronke; eterična olja iz limone; eterične esence; fumigacijska sredstva [parfumi]; galun [adstringenti]; geli za beljenje zob; geli za masažo, ki niso za medicinske namene; geraniol; gladilni kamni; heliotropin; jasminovo olje; javelska voda; jononi [parfumerijski proizvodi]; kadilo; kadilo (palčke); kana [kozmetična barva]; kemikalije za osvežitev barv, za rabo v gospodinjstvu [pranje]; kolonjska voda; kopalne soli, razen za medicinske namene; korund [abraziv]; kovinski karbidi [abrazivi]; kozmetična barvila; kozmetična sredstva; kozmetična sredstva za nega kože; kozmetična sredstva za obrvi; kozmetična sredstva za shujševalne namene; kozmetična sredstva za živali; kozmetične kreme; kozmetični neseserji; kozmetični pripravki za kopeli; kozmetični pripravki za trepalnice; kozmetični svinčniki; krema za čevlje; kreme za beljenje kože; kreme za usnje; kristalna soda za čiščenje; krpe, prepojene s čistilnim sredstvom; kvilaja (skorja za pranje); lak za lase; lak za nohte; lepila za kozmetične namene; lepila za pritrditev lasulj; lepila za pritrditev umetnih trepalnic; lepotne maske; ličila; loščila za tla in pohištvo; loščilo za čevlje; losioni po britju; losioni za kozmetične namene; losioni za lase; mandljevo milo; mandljevo mleko za kozmetične namene; mandljevo olje; maskara; masti za kozmetične namene; medicinska mila; mehčalci za tkanine za uporabo pri pranju perila; meta za parfumerijske proizvode; metina esenca [eterično olje]; milo; milo proti potenju; milo proti potenju nog; milo za poživitev tekstila; modrila za perilo; mošus [parfumerijski proizvodi]; nalepke za nohte (okrasne); nevtralizatorji za trajno ondulacijo; odišavljen les; odstranjevalci voska za tla [čistila]; olja za čiščenje; olja za kozmetične namene; olja za parfumerijske proizvode; olja za toaletne namene; osnove za rožni parfum; osvežilni spreji za usta; parfumerijski proizvodi; parfumi; parketni vosek; paste za jermene za brušenje britev; plovec (kamen za poliranje); polirna sredstva; polirna sredstva za zobne proteze (dentalne politure); polirne kreme; polirni kamni; polirni papir; polirni vosek; polirno rdečilo; pomade za kozmetične namene; pralna kreda; pralna sredstva; preparati za suho čiščenje (kemične čistilnice); preparati za tuširanje za osebne sanitarne ali deodorant namene; preparati za zaščito pred soncem; pripravki za beljenje usnje; pripravki za bolj sijoče liste rastlin; pripravki za čiščenje zobnih protez; pripravki za sončenje [kozmetični]; puder za ličenje; raskavec (papir); razmastitvena sredstva, razen za uporabo v proizvodnih procesih; robčki prepojeni s kozmetičnimi losioni; rožno olje; safrol (žafranovo olje); šamponi; šamponi za domače živali; silicijev karbid [abraziv]; sivkina voda; sivkino olje; škrob za perilo; škrobna glazura za perilo; šminke za ustnice; smirek; smirkov papir; smirkovo platno; snovi za odstranjevanje barv; soda (lug); sredstva proti potenju [toaletni proizvodi]; sredstva za brušenje; sredstva za čiščenje in loščenje; sredstva za čiščenje kovinskih površin; sredstva za čiščenje tapet; sredstva za ličenje; sredstva za namakanje perila; sredstva za nego nohtov; sredstva za nego usnja; sredstva za nego ust, razen za medicinske namene; sredstva za odišavljanje zraka; sredstva za odmaševanje odtočnih cevi; sredstva za odstranjevanje apnenčastih oblog (kotlovec), za gospodinjske namene; sredstva za odstranjevanje barve; sredstva za odstranjevanje laka; […]; sredstva za odstranjevanje ličil; sredstva za odstranjevanje madežev; sredstva za odstranjevanje rje; sredstva za onduliranje las; sredstva za povečanje leska perila; sredstva za škrobljenje; sredstva za sušenje v pomivalnih strojih; sredstva za ustvarjanje leska [politure]; stekleno platno; suhi šampon; svinčniki za obrvi; talkum (smukec) za toaletno uporabo; tekočine za avtomobilske brisalce; tekočine za tla (nespolzke); terpenes [eterična olja]; terpentin (sredstvo za razmaščevanje); terpentinovo olje za razmaščevanje; toaletna sredstva (telesna nega); toaletna vodica; toaletno milo; trakovi za osvežitev daha; tripel (zemlja za poliranje); umetne trepalnice; umetni nohti; vata za kozmetične namene; vatirane paličice za kozmetične namene; vazelina za kozmetične namene; vodikov peroksid za kozmetične namene; vosek za brke; vosek za rabo pri pranju perila; voski za tla (nespolzki); vrečke za parfumiranje perila; vulkanski pepel za čiščenje; zelenka (gaultheria); zobne paste; zrak (pod pritiskom) za čiščenje in brisanje prahu“;
– razred 44: „Lepotilna nega za ljudi; frizerski saloni; lepotilni saloni; manikiranje; storitve vizažistov“.
4 Prijava znamke je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 119/2013 z dne 27. junija 2013.
5 P. Núñez Martín in C. G. Machado Montesinos, drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, sta 24. septembra 2013 na podlagi člena 41 Uredbe št. 207/2009 vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke, zlasti za zgoraj v točki 3 navedene proizvode in storitve.
6 Ugovor je temeljil na teh znamkah:
– španska besedna znamka št. 2872854 EXOTIC AFRODITA MYSTIC MUSK OIL, katere prijava je bila vložena 22. aprila 2009 in ki je bila registrirana 26. oktobra 2009;
– španska figurativna znamka št. 2948487 AFRODITA MYSTIC MUSK OIL, ki je ponazorjena spodaj in katere prijava je bila vložena 29. septembra 2010, registrirana pa je bila 25. januarja 2011.
7 Obe prejšnji znamki sta označevali proizvode iz razreda 3, ki so ustrezali temu opisu: „Pripravki za beljenje in druge snovi za pranje; pripravki za čiščenje, poliranje, razmaščevanje in brušenje; mila; parfumerijski izdelki, eterična olja, kozmetična sredstva, losioni za lase; sredstva za čiščenje zob“.
8 Oddelek za ugovore je z odločbo z dne 11. avgusta 2014 ugovoru, ki je temeljil na prejšnji besedni znamki, ugodil za zgoraj v točki 3 navedene proizvode in storitve, v preostanku pa ga je zavrnil. Kar zadeva zlasti obstoj verjetnosti zmede glede prijavljene znamke in prejšnje figurativne znamke, je oddelek za ugovore menil, da glede na to, da je zadnjenavedena znamka manj podobna prijavljeni znamki kot prejšnja besedna znamka in da so proizvodi, zajeti s prejšnjima znamkama, enaki, izid ne more biti drugačen.
9 Tožeča stranka je 3. oktobra 2014 pri EUIPO vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009.
10 Četrti odbor za pritožbe pri EUIPO je z odločbo z dne 28. julija 2015 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil pritožbo. Enako kot oddelek za ugovore je zgolj preučil obstoj verjetnosti zmede glede prijavljene znamke in prejšnje besedne znamke. Odbor za pritožbe je v bistvu menil, da v obravnavanem primeru take verjetnosti za upoštevno špansko javnost ni mogoče izključiti. Natančneje, menil je, prvič, da so zadevni proizvodi in storitve podobni ali enaki, in drugič, da imata zadevna znaka povprečno stopnjo vizualne in fonetične podobnosti ter povišano stopnjo pomenske podobnosti. V zvezi z besednim elementom „afrodita“, ki je skupen nasprotujočima si znakoma, je odbor za pritožbe menil, da je prevladujoč v prijavljeni znamki in da ima samostojno razlikovalno vlogo pri obeh nasprotujočih si znamkah.
Predlogi strank
11 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– EUIPO naloži plačilo stroškov.
12 EUIPO Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
13 V utemeljitev tožbe se tožeča stranka v bistvu sklicuje na en tožbeni razlog, in sicer na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
14 Trdi, da je odbor za pritožbe napačno menil, da obstaja verjetnost zmede glede prejšnje besedne znamke in prijavljene znamke za proizvode iz razreda 3 ter storitve iz razreda 44. Natančneje, tožeča stranka izpodbija predvsem presojo odbora za pritožbe, da ima element „afrodita“ samostojno in razlikovalno vlogo v nasprotujočih si znamkah, da ima prejšnja besedna znamka povprečen razlikovalni učinek, da je v prijavljeni znamki prevladujoč besedni element „afrodita“ in ne figurativni element, ki ponazarja žensko silhueto, ter da izraz „afrodita“ ne opisuje proizvodov iz razreda 3 in storitev iz razreda 44 in lahko zato služi kot označba trgovskega izvora teh proizvodov in storitev. Navaja, da imen grških bogov ni mogoče monopolizirati za poimenovanje izdelkov, ki jih javnost avtomatsko poveže z lastnostmi določenega grškega boga.
15 Poleg tega tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da ni preučil obstoja verjetnosti zmede glede prijavljene znamke in prejšnje figurativne znamke, ter trdi, da izpodbijana odločba v zvezi s tem ne vsebuje nobene obrazložitve, s čimer je kršeno pravilo 50(2)(h) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 189).
16 EUIPO izpodbija trditve tožeče stranke.
17 Najprej je treba presojati, tako kot je to storil odbor za pritožbe, obstoj verjetnosti zmede glede prijavljene znamke in prejšnje besedne znamke.
18 V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 se znamka, za katero je vložena prijava, na podlagi ugovora imetnika prejšnje znamke ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih znamki označujeta, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem prejšnja znamka uživa varstvo. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Poleg tega je treba na podlagi člena 8(2)(a)(ii) Uredbe št. 207/2009 za prejšnje znamke šteti znamke, ki so registrirane v državi članici in katerih datum zahteve za registracijo je starejši od datuma zahteve za registracijo znamke Evropske unije.
19 V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede obstaja takrat, kadar bi javnost lahko menila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz gospodarsko povezanih podjetij. V skladu z isto sodno prakso je treba verjetnost zmede presojati celovito glede na to, kako upoštevna javnost zaznava zadevne znake in proizvode ali storitve, ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov v obravnavanem primeru, zlasti medsebojne odvisnosti podobnosti znakov in podobnosti označenih proizvodov ali storitev (glej sodbo z dne 9. julija 2003, Laboratorios RTB/UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, EU:T:2003:199, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).
20 Za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 verjetnost zmede predpostavlja hkrati enakost ali podobnost nasprotujočih si znamk ter enakost ali podobnost proizvodov ali storitev, ki jih označujeta. Gre za kumulativna pogoja (glej sodbo z dne 22. januarja 2009, Commercy/UUNT – easyGroup IP Licensing (easyHotel), T‑316/07, EU:T:2009:14, točka 42 in navedena sodna praksa).
21 V skladu s sodno prakso je treba v okviru celovite presoje verjetnosti zmede upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se lahko stopnja pozornosti povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov ali storitev (glej sodbo z dne 13. februarja 2007, Mundipharma/UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T‑256/04, EU:T:2007:46, točka 42 in navedena sodna praksa).
22 Glede upoštevne javnosti je odbor za pritožbe v točki 11 izpodbijane odločbe menil, da so zadevni proizvodi in storitve namenjeni širši javnosti s povprečno stopnjo pozornosti. Ker je prejšnja znamka španska znamka, je upoštevno ozemlje za presojo obstoja verjetnosti zmede ozemlje Španije. Ta presoja, ki ji poleg tega tožeča stranka ne ugovarja, ni napačna in jo je treba potrditi.
23 V zvezi s primerjavo zadevnih proizvodov in storitev je odbor za pritožbe v točki 13 izpodbijane odločbe potrdil obrazložitev oddelka za ugovore, v skladu s katero so zadevni proizvodi, kot so navedeni zgoraj v točkah 3 in 6, podobni, zelo podobni ali enaki, medtem ko je za storitve iz razreda 44, navedene zgoraj v točki 3, štel, da so podobne „kozmetičnim sredstvom“ iz razreda 3, ki jih zajema prejšnja besedna znamka. Ta presoja, ki je tožeča stranka ne izpodbija, je pravilna in jo je zato treba potrditi.
Primerjava znakov
24 Celovita presoja verjetnosti zmede mora, kar zadeva vizualno, fonetično ali pomensko podobnost nasprotujočih si znakov, temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti znaki ustvarjajo, ob upoštevanju zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, je pri celoviti presoji te verjetnosti najpomembnejša. Povprečni potrošnik v zvezi s tem navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti (glej sodbo z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 35 in navedena sodna praksa).
25 V obravnavanem primeru prijavljena znamka zajema ponazoritev velike silhuete ženske, ki nosi neki predmet, ter besedna elementa, zapisana z velikimi črkami: „afrodita“ in „kozmetika“. Element „afrodita“, ki je napisan v standardni pisavi, je večji od elementa „kozmetika“.
26 Prejšnja besedna znamka pa je sestavljena iz petih besed, „exotic“, „afrodita“, „mystic“, „musk“ in „oil“.
Prevladujoči in razlikovalni elementi zadevnih znakov
27 Za presojo razlikovalnega učinka elementa, ki sestavlja znamko, je treba presoditi, koliko lahko ta element prispeva k možnosti, da se proizvodi, za katere je bila znamka registrirana, opredelijo, kot da izvirajo iz konkretnega podjetja, in jih tako razlikuje od proizvodov drugih podjetij. Ob tej presoji je treba glede vprašanja, ali je zadevni znak v zvezi s proizvodi ali storitvami, za katere je bila znamka registrirana, opisen, upoštevati predvsem bistvene značilnosti zadevnega elementa (sodbi z dne 13. junija 2006, Inex/UUNT – Wiseman (Prikaz kravjega kožuha), T‑153/03, EU:T:2006:157, točka 35, in z dne 13. decembra 2007, Cabrera Sánchez/UUNT – Industrias Cárnicas Valle (el charcutero artesano), T‑242/06, neobjavljena, EU:T:2007:391, točka 51).
28 Pri presoji prevladujočega učinka enega ali več sestavnih delov sestavljene znamke je treba zlasti upoštevati bistvene lastnosti vsakega izmed teh sestavnih delov, tako da se jih primerja z lastnostmi drugih sestavnih delov. Ob tem se lahko dodatno upošteva tudi relativni položaj različnih sestavnih delov v obliki sestavljene znamke (sodbi z dne 23. oktobra 2002, Matratzen Concord/UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN), T‑6/01, EU:T:2002:261, točka 35, in z dne 8. februarja 2007, Quelle/UUNT – Nars Cosmetics (NARS), T‑88/05, neobjavljena, EU:T:2007:45, točka 57).
29 Presoje podobnosti med znamkama ni mogoče omejiti samo na upoštevanje enega sestavnega dela sestavljene znamke in njegovo primerjanje z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako znamko kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v nekaterih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov (glej sodbo z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 41 in navedena sodna praksa).
30 Presojo podobnosti samo na podlagi prevladujočega elementa je mogoče opraviti, le če je mogoče vse preostale sestavne dele znamke zanemariti (sodbi z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 42, in z dne 20. septembra 2007, Nestlé/UUNT, C‑193/06 P, neobjavljena, EU:C:2007:539, točka 42). To bi se lahko zlasti zgodilo, če bi ta sestavni del na podobi znamke, ki si jo upoštevna javnost zapomni, sam prevladoval, tako da bi bili drugi sestavni deli te znamke v celotnem vtisu, ki ga ustvarja, zanemarljivi. Poleg tega dejstvo, da neki element ni zanemarljiv, še ne pomeni, da je prevladujoč, prav tako kot dejstvo, da neki element ni prevladujoč, nikakor ne pomeni, da je zanemarljiv (sodba z dne 20. septembra 2007, Nestlé/UUNT, C‑193/06 P, neobjavljena, EU:C:2007:539, točki 43 in 44).
31 Zadevna znaka je torej treba presojati glede na zgoraj navedena načela.
32 V obravnavanem primeru obe nasprotujoči si znamki vsebujeta besedni element „afrodita“. Odbor za pritožbe je zlasti menil, da gre za prevladujoč element v prijavljeni znamki in za najbolj razlikovalen element prejšnje besedne znamke.
33 Prvič, tožeča stranka v zvezi z bistveno lastnostjo elementa „afrodita“ v bistvu trdi, da se ta nanaša na Afrodito, grško boginjo lepote, in da tako opisuje zadevne proizvode in storitve, ki so namenjeni izboljšanju izgleda ljudi, ter da ga ni mogoče šteti za označbo trgovskega izvora navedenih proizvodov in storitev. Odboru za pritožbe očita, da je menil, da sta imetnika prejšnjih znamk pridobila monopolno pravico za uporabo besede „afrodita“ za zadevne proizvode.
34 Odbor za pritožbe pa je v točki 19 izpodbijane odločbe menil, da element „afrodita“, ki je jasen namig na alegorično boginjo, ki si ga je lahko zapomniti, ni opisen za zadevne proizvode in storitve.
35 V zvezi s tem je treba spomniti, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso beseda, ki ima jasen pomen, šteje za opisno, le če ima z zadevnimi proizvodi ali storitvami dovolj neposredno in dejansko vez, ki zadevni javnosti omogoča, da takoj in brez pomislekov spozna opis zadevnih proizvodov in storitev ali ene od njihovih lastnosti (glej sodbo z dne 22. junija 2005, Metso Paper Automation/UUNT (PAPERLAB), T‑19/04, EU:T:2005:247, točki 24 in 25 ter navedena sodna praksa).
36 V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da beseda „afrodita“ ni opisna za zadevne proizvode in storitve. Čeprav je „afrodita“ v španščini ime Afrodite, grške boginje ljubezni in lepote, ta beseda – ki jo je sicer mogoče šteti za namig na izdelke za lepotilno nego in na storitve, ki ponujajo take izdelke, ker je te mogoče dojemati kot take, ki izboljšujejo izgled – španskemu povprečnemu potrošniku ne omogoča, da takoj in brez pomislekov prepozna opis zadevnih proizvodov ali storitev ali katere koli njihove lastnosti.
37 Tožeča stranka prav tako – kot pravilno navaja EUIPO – ni predložila nikakršnih dokazov o tem, da povprečni španski potrošnik besedo „afrodita“ zaznava kot generičen pojem na področju lepotilne nege ali da se navedena beseda na španskem trgu uporablja za opisovanje izdelkov ali storitev s področja lepotilne nege.
38 Drugič, preučiti je treba, katero mesto zavzema element „afrodita“ v prijavljeni znamki. Ta je sestavljena iz treh elementov, in sicer iz figurativnega elementa, ki ponazarja silhueto ženske, ter dveh besednih elementov, „kozmetika“ in „afrodita“. Zadnjenavedeni element je tisti, ki bo najprej pritegnil pozornost upoštevnega potrošnika. Element „kozmetika“, ki ga bo španski potrošnik zlahka prepoznal kot zelo podobnega španski besedi za kozmetiko, in sicer „cosmética“, je opisen za zadevne proizvode in storitve. Kot je odbor za pritožbe pravilno poudaril v točkah 16 in 17 izpodbijane odločbe, je element „afrodita“ zaradi vizualnega učinka in večjega razlikovalnega učinka od elementa „kozmetika“, ki je za zadevne proizvode in storitve šibek, prevladujoč v prijavljeni znamki. Navedeni odbor za pritožbe je spomnil, da so besedni elementi načeloma bolj razlikovalni kot figurativni elementi, in ob tem menil, da bo upoštevna javnost figurativni element, torej žensko silhueto, takoj razumela kot precej običajen prikaz boginje Afrodite, s čimer se okrepi splošni učinek besednega elementa „afrodita“.
39 V zvezi s tem je treba spomniti, da če je znamka sestavljena iz besednih in figurativnih elementov, kot to velja pri prijavljeni znamki, so prvi načeloma bolj razlikovalni od drugih, saj se bo povprečni potrošnik lažje skliceval na zadevne proizvode z navajanjem njihovega imena kot z opisovanjem figurativnega elementa znamke (glej sodbo z dne 31. januarja 2012, Cervecería Modelo/UUNT – Plataforma Continental (LA VICTORIA DE MEXICO), T‑205/10, neobjavljena, EU:T:2012:36, točka 38 in navedena sodna praksa).
40 Tako je tudi v obravnavanem primeru. Tožeča stranka torej napačno trdi, da je figurativni element, ki ponazarja silhueto ženske, prevladujoč element prijavljene znamke.
41 Tretjič, prejšnja besedna znamka je sestavljena iz petih besed, od katerih so štiri angleške, in sicer „exotic“, „mystic“, „musk“ in „oil“. Odbor za pritožbe je v točki 19 izpodbijane odločbe pravilno menil, da besede „exotic“, „mystic“ in „oil“ širša javnost v Španiji razume zaradi njihove splošne uporabe v angleščini in zaradi obstoja zelo podobnih besed v španščini ali v drugih jezikih, ki jih govori španska javnost, ter da imajo zaradi svoje opisnosti šibek razlikovalni učinek glede proizvodov, zajetih s prejšnjo besedno znamko. Elementa „musk“ pa naj širša španska javnost ne bi razumela, ker se zelo razlikuje od španskega prevoda te besede, ki je „almizcle“. Kljub temu je treba ugotoviti, kot je to storil odbor za pritožbe, da bo imel element „afrodita“ večji učinek kot element „musk“. Namreč, kot trdi EUIPO, element „afrodita“ v prejšnji znamki zavzema drugo, element „musk“ pa predzadnje mesto. Prav tako je bistveno daljši od elementa „musk“. Iz tega sledi, da si bo upoštevna javnost element „afrodita“ zaradi njegove dolžine in položaja v prejšnji znamki lažje zapomnila kot element „musk“.
42 Potrditi je treba torej sklep odbora za pritožbe, naveden zgoraj v točki 32, da je element „afrodita“ prevladujoč element prijavljene znamke in najbolj razlikovalen element prejšnje besedne znamke.
43 Poleg tega tožeča stranka v bistvu izpodbija sklep odbora za pritožbe, da je „afrodita“ samostojen in razlikovalen element v nasprotujočih si znamkah. Trdi, da pri uporabi besede „afrodita“ ni nič inovativnega za proizvode in storitve, povezane z izboljšanjem izgleda, in ponavlja, da uporaba te besede za navedene proizvode in storitve potrošniku omogoča, da slednje dojema kot namenjene izboljševanju izgleda.
44 V zvezi s tem je treba navesti, da graja tožeče stranke glede sklepa odbora za pritožbe v zvezi s samostojno in razlikovalno vlogo elementa „afrodita“ temelji izključno na domnevni opisnosti navedenega elementa. Vendar beseda „afrodita“, kot je bilo poudarjeno zgoraj v točki 36, ni opisna za zadevne proizvode in storitve.
45 Kar pa zadeva sklep odbora za pritožbe v točkah 20 in 21 izpodbijane odločbe, da ima besedni element „afrodita“ samostojno razlikovalno vlogo tako v prijavljeni znamki kot v prejšnji besedni znamki, je treba spomniti, da uporaba pojma samostojnega razlikovalnega učinka, ki izhaja iz sodbe z dne 6. oktobra 2005, Medion (C‑120/04, EU:C:2005:594, točka 37), predpostavlja, da je prejšnja znamka vsebovana v prijavljeni znamki (glej v tem smislu sodbe z dne 10. decembra 2013, Colgate-Palmolive/UUNT– dm-drogerie markt (360º SONIC ENERGY), T‑467/11, neobjavljena, EU:T:2013:633, točka 4; z dne 4. marca 2015, FSA/UUNT– Motokit Veículos e Acessórios (FSA K-FORCE), T‑558/13, neobjavljena, EU:T:2015:135, točka 58, in z dne 21. maja 2015, Wine in Black/UUNT – Quinta do Noval-Vinhos (Wine in Black), T‑420/14, neobjavljena, EU:T:2015:312, točka 22). Vendar v obravnavanem primeru to ni tako. Zato je odbor za pritožbe v obravnavanem primeru za element „afrodita“ napačno uporabil pojem samostojne razlikovalne vloge.
46 Vendar še vedno drži, kot je odbor za pritožbe menil v točkah 19, 21 in 27 izpodbijane odločbe, da je element „afrodita“ najbolj razlikovalen element prejšnje besedne znamke ter prevladujoč element v prijavljeni znamki in da se vizualna, fonetična in pomenska primerjava znakov opravi prav ob upoštevanju bolj razlikovalnega in prevladujočega učinka navedenega elementa „afrodita“.
Vizualna primerjava
47 Kar zadeva vizualno primerjavo zadevnih znakov, je odbor za pritožbe v točki 21 izpodbijane odločbe menil, da sta si povprečno podobna zaradi prisotnosti najbolj razlikovalnega elementa, ki je skupen obema znakoma, in sicer „afrodita“.
48 Poudariti je treba, kot je to storil odbor za pritožbe, da sta si zadevna znaka podobna v delu, v katerem jima je skupen besedni element „afrodita“, in se razlikujeta glede ostalih elementov, ki ju sestavljajo. Glede na to, da je skupni element „afrodita“ najbolj razlikovalen pri obeh znakih, je treba njuno podobnost opredeliti kot povprečno.
Fonetična primerjava
49 Kar zadeva fonetično primerjavo znakov, je odbor v točki 22 izpodbijane odločbe menil, da sta si zadevna znaka fonetično povprečno podobna zaradi fonetične enakosti skupnega elementa „afrodita“ in njegove samostojne razlikovalne vloge v obeh znakih in neodvisno od dodatnih besednih elementov.
50 Ugotovitve odbora za pritožbe je treba potrditi v delu, v katerem se nanašajo na povprečno fonetično podobnost znakov zaradi prisotnosti besednega elementa „afrodita“, ki je skupen obema znakoma. Namreč, znak, ki tvori prijavljeno znamko, se izgovori „kozmetika afrodita“, medtem ko se prejšnji znak izgovori „exotic afrodita mystic musk oil“. Stopnja podobnosti znakov je v obravnavanem primeru okrepljena z večjim razlikovalnim učinkom elementa „afrodita“.
51 Čeprav je res, kot trdi tožeča stranka, da je le ena beseda od petih, ki tvorijo prejšnji znak, enaka enemu od dveh besednih elementov, ki tvorita prijavljeni znak, vseeno drži, kot je že bilo ugotovljeno, da gre za najbolj razlikovalen element v obeh znakih. Torej je treba potrditi sklep odbora za pritožbe v zvezi s tem.
Pomenska primerjava
52 Odbor za pritožbe je v točki 23 izpodbijane odločbe menil, da med zadevnima znakoma obstaja velika pomenska podobnost, ker namigujeta na alegorično figuro Afrodite. Po mnenju navedenega odbora spada ta namig za proizvode, zajete s prijavljeno znamko, v okvir kozmetičnih proizvodov, medtem ko se, kar zadeva prejšnji znak, dojema tako, kot da se nanaša na nekakšno eksotično in mistično olje, ki ga je mogoče dojemati kot sestavino kozmetičnih proizvodov.
53 V zvezi s tem je treba poudariti, da bo upoštevni potrošnik, če bo v elementu „afrodita“, ki je skupen obema znakoma, prepoznal namig na grško boginjo ljubezni in lepote, prijavljeno znamko razumel kot „kozmetiko Afrodite“, saj je element „kozmetika“ zelo podoben španskemu prevodu te besede (glej točko 38 zgoraj). V prejšnjem znaku bodo elementi pred besedo „oil“ v celoti razumljeni – kot trdi tožeča stranka – kot da se nanašajo na to besedo. Ker bo španska javnost razumela vse elemente, ki sestavljajo prejšnji znak – razen elementa „musk“ (glej točko 41 zgoraj) – je možno, da ga bo razlagala, kot da pomeni „mistično olje eksotične Afrodite“. V nasprotju s trditvami tožeče stranke je kljub temu malo verjetno, da bo uporaba elementa „afrodita“ v zadevnih znakih neposredno razumljena, kot da pomeni, da so zadevni proizvodi in storitve namenjeni izboljšanju izgleda. Poleg tega lahko sklicevanje na grško boginjo ljubezni in lepote, kot je bilo ugotovljeno zgoraj, pomeni namigovanje, vendar ni nikakor neposredno opisno za zadevne proizvode in storitve.
54 Zato je treba pomensko podobnost zadevnih znakov, v nasprotju s sklepi odbora za pritožbe, opredeliti kot povprečno.
Verjetnost zmede
55 Celovita presoja verjetnosti zmede pomeni neko soodvisnost med upoštevanimi dejavniki in zlasti podobnostjo znamk ter podobnostjo označenih proizvodov ali storitev. Tako lahko majhno podobnost med označenimi proizvodi ali storitvami odtehta večja podobnost med znamkami in obratno (sodbi z dne 29. septembra 1998, Canon, C‑39/97, EU:C:1998:442, točka 17, in z dne 14. decembra 2006, Mast-Jägermeister/UUNT – Licorera Zacapaneca (VENADO v okviru in druge), T‑81/03, T‑82/03 in T‑103/03, EU:T:2006:397, točka 74).
56 Odbor za pritožbe je menil, da obstaja verjetnost zmede glede prijavljene znamke in prejšnje besedne znamke za enake, zelo podobne ali podobne proizvode in storitve.
57 V obravnavanem primeru so zadevni proizvodi in storitve, kot je bilo ugotovljeno zgoraj, podobni, zelo podobni ali enaki, zadevna znaka pa sta povprečno vizualno, fonetično in pomensko podobna, ker jima je skupen najbolj razlikovalen element, „afrodita“. Glede na razlikovalne in prevladujoče elemente posameznega znaka v obravnavanem primeru ni mogoče izključiti verjetnosti zmede.
58 Poleg tega tožeča stranka trdi, da je razlikovalni učinek prejšnje besedne znamke šibek zaradi pomena besede „afrodita“ in drugih besednih elementov, ki opisujejo natančno določen proizvod, in sicer mošusno olje. Iz tega sklepa, da bi morala prejšnja besedna znamka uživati zelo ozko varstvo.
59 Vendar, kot je pravilno sklenil odbor za pritožbe, ima prejšnja znamka, gledana v celoti, povprečen razlikovalni učinek kljub prisotnosti nekaterih elementov s šibkim razlikovalnim učinkom. Poleg tega je oddelek za ugovore prav tako pravilno poudaril dejstvo, da prisotnost nekaterih elementov s šibkim razlikovalnim učinkom ne pomeni, da ima ta znamka, gledana v celoti, šibek razlikovalni učinek.
60 Zaradi celovitosti je treba opozoriti, da priznanje šibkega razlikovalnega učinka prejšnje znamke ne preprečuje, da se v obravnavanem primeru ugotovi obstoj verjetnosti zmede. Čeprav je namreč treba pri presoji verjetnosti zmede upoštevati razlikovalni učinek prejšnje znamke, je to le eden od dejavnikov, vključenih v to presojo. Verjetnost zmede bi tako lahko obstajala, tudi če bi prejšnja znamka imela šibek razlikovalni učinek, zlasti zaradi podobnosti med znakoma in zajetimi proizvodi ali storitvami (glej sodbo z dne 13. decembra 2007, Xentral/UUNT– Pages jaunes (PAGESJAUNES.COM), T‑134/06, EU:T:2007:387, točka 70 in navedena sodna praksa).
61 Glede na vse navedeno je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da glede prijavljene znamke in prejšnje besedne znamke obstaja verjetnost zmede.
62 Poleg tega tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da ni preučil obstoja verjetnosti zmede zaradi prejšnje figurativne znamke, in posledično trdi, da je odbor za pritožbe kršil pravilo 50(2)(h) Uredbe št. 2868/95.
63 V skladu s pravilom 50(2)(h) Uredbe št. 2868/95 mora odločba odbora za pritožbo vsebovati razloge.
64 V zvezi s tem je treba poudariti, kot je bilo navedeno zgoraj v točki 17, da je odbor za pritožbe, enako kot oddelek za ugovore, zgolj preučil obstoj verjetnosti zmede glede prijavljene znamke in prejšnje besedne znamke.
65 V zvezi z obstojem verjetnosti zmede glede prijavljene znamke in prejšnje figurativne znamke je oddelek za ugovore, zoper odločbo katerega je tožeča stranka vložila pritožbo pri odboru za pritožbe, kot je bilo navedeno zgoraj v točki 8, menil, da glede na to, da je prejšnja figurativna znamka manj podobna prijavljeni znamki kot prejšnja besedna znamka in da so proizvodi, zajeti z obema prejšnjima znamkama, enaki, izid ne more biti drugačen. Na podlagi načela ekonomičnosti postopka utemeljeno ni preučil obstoja verjetnosti zmede zaradi prejšnje figurativne znamke.
66 Odbor za pritožbe, ki mu je bila v odločanje predložena pritožba zoper odločbo oddelka za ugovore, je v delu, v katerem je zavrnil to pritožbo, v bistvu potrdil odločbo oddelka za ugovore in ob upoštevanju funkcionalne kontinuitete med oddelki za ugovore in odbori za pritožbe, ki jo potrjuje člen 64(1) Uredbe št. 207/2009 (glej v tem smislu sodbi z dne 13. marca 2007, UUNT/Kaul, C‑29/05P, EU:C:2007:162, točka 30, in z dne 10. julija 2006, La Baronia de Turis/UUNT – Baron Philippe de Rothschild (LA BARONNIE), T‑323/03, EU:T:2006:197, točki 57 in 58) sta ta odločba in njena obrazložitev del okvira, v katerem je bila sprejeta izpodbijana odločba, to je okvira, ki ga tožeča stranka pozna in ki sodišču omogoča, da v celoti opravi nadzor zakonitosti nad utemeljenostjo presoje verjetnosti zmede (glej v tem smislu sodbo z dne 21. novembra 2007, Wesergold Getränkeindustrie/UUNT – Lidl Stiftung (VITAL FIT), T111/06, neobjavljena, EU:T:2007:352, točka 64).
67 Iz tega sledi, da odbor za pritožbe ni kršil pravila 50(2)(h) Uredbe št. 2868/95. Zato je treba ta očitek tožeče stranke zavrniti.
68 Glede na vse navedeno je treba edini tožbeni razlog in s tem tožbo v celoti zavrniti.
Stroški
69 V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. V obravnavanem primeru tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi EUIPO naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Kozmetika Afrodita d. o. o. se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 28. septembra 2016.
Podpisi