Language of document : ECLI:EU:T:2021:202

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 21. aprila 2021(*)

„Javna naročila – Postopek javnega razpisa – Zmanjšanje prahu in dušikovih oksidov iz blokov B1 in B2 termoelektrarne Kosovo B – Zavrnitev prijave – Predlog za razglasitev ničnosti, naveden v repliki – Novi predlogi – Očitna nedopustnost – Sprememba izbirnih meril med postopkom – Enako obravnavanje“

V zadevi T‑525/19,

Intering Sh.p.k s sedežem v Obiliqu (Kosovo),

Steinmüller Engineering GmbH s sedežem v Gummersbachu (Nemčija),

Deling d.o.o. za proizvodnju, promet i usluge s sedežem v Tuzli (Bosna in Hercegovina),

ZMVikom d.o.o. za proizvodnju, konstrukcije i montažu s sedežem v Šibeniku (Hrvaška),

ki jih zastopa R. Spielhofen, odvetnik,

tožeče stranke,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopajo J. Estrada de Solà, B. Bertelmann in M. Kellerbauer, agenti,

tožena stranka,

zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti, prvič, Sklepa Komisije Ares(2019)4979920 z dne 30. julija 2019 o nepripustitvi prijave tožečih strank k sodelovanju v omejenem postopku oddaje javnega naročila v zvezi z javnim razpisom EuropeAid/140043/DH/WKS/XK, in drugič, sklepa z dne 18. oktobra 2019 o oddaji tega naročila,

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi H. Kanninen, predsednik, O. Porchia in M. Stancu (poročevalka), sodnici,

Sodni tajnik: E. Coulon,

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Evropska unija, ki jo zastopa Evropska komisija, je 19. marca 2019 pod referenčno številko EuropeAid/140043/DH/WKS/XK objavila obvestilo o postopku javnega razpisa za oddajo javnega naročila za zmanjšanje prahu in dušikovih oksidov iz blokov B1 in B2 termoelektrarne Kosovo B (v nadaljevanju: obvestilo o javnem naročilu).

2        Točka 17.2 obvestila o javnem naročilu, kakor je bila spremenjena s popravkom št. 2 z dne 17. aprila 2019, vsebuje merila za izbor in oddajo v zvezi s tehnično in strokovno usposobljenostjo ponudnikov.

3        Točka 17.2(a) obvestila o javnem naročilu določa, da je moral ponudnik v zadnjih osmih letih dokončati najmanj en projekt iste vrste in enake zahtevnosti iz nekaterih kategorij, natančno opredeljenih v navedenem obvestilu, ki se nanaša na elektrarne na lignit z nazivno električno močjo najmanj 200 megavatov (MW).

4        V skladu s točko 17.2(c) obvestila o javnem naročilu mora biti v primeru ponudbe, ki jo predloži mešano podjetje ali konzorcij, njegov glavni član sposoben z lastnimi sredstvi izvesti vsaj 40 % del, ki jih je treba opraviti v okviru naročila.

5        V obvestilu o javnem naročilu je bil za oddajo zadevnega naročila določen omejeni postopek. V točki 13 obvestila o javnem naročilu je bilo v zvezi s tem pojasnjeno, da se bo na podlagi prejetih prijav pripravil predizbor in da bo naročnik izbral in k predstavitvi ponudbe povabil le ponudnike, ki izpolnjujejo merila za izbor (v nadaljevanju: ožji seznam). Poleg tega je bilo v obvestilu o javnem naročilu navedeno, da bo v okviru oddaje tega javnega naročila na podlagi prejetih prijav k predložitvi podrobne ponudbe povabljenih od štiri do šest ponudnikov.

6        Tožeče stranke, družbe Intering Sh.p.k, Steinmüller Engineering GmbH, Deling d.o.o. za proizvodnju, promet i usluge in ZM‑Vikom d.o.o. za proizvodnju, konstrukcije i montažu, so ustanovile konzorcij in so interes za sodelovanje v postopku izrazile s tem, da so v predpisanem roku, ki se je iztekel 6. maja 2019, vložile prijavo, ki je vsebovala nekatere dokumente.

7        Po izteku roka, določenega za vložitev prijav, je komisija za ocenjevanje tožeče stranke trikrat pozvala, naj ji pošljejo pojasnila v zvezi s predloženimi dokumenti.

8        Tožeče stranke so na zahteve po pojasnilih odgovorile.

9        Komisija je z dopisom z dne 7. junija 2019 z referenčno številko Ares(2019)3677456, naslovljenim na vodjo konzorcija, družbo Intering, tožeče stranke obvestila, da njihova prijava ni bila izbrana v predizboru, ker ne izpolnjuje meril iz točke 17.2(a) in (c) obvestila o javnem naročilu (v nadaljevanju: sklep z dne 7. junija 2019).

10      Tožeče stranke so z dopisom z istega dne izpodbijale sklep z dne 7. junija 2019.

11      Tožeče stranke so z dopisom z dne 13. junija 2019, dopolnjenim z dopisom z dne 28. junija 2019, ki je vseboval več informacij in dokumentov, ki niso bili predloženi prvotni prijavi, vložile pritožbo zoper sklep z dne 7. junija 2019, s katero so predlagale, naj se izvršitev tega sklepa odloži in naj se jih uvrsti na ožji seznam.

12      Po tej pritožbi je bil postopek oddaje javnega naročila prekinjen zaradi ponovne preučitve, o čemer so bile tožeče stranke obveščene z dopisom z dne 23. julija 2019 z referenčno številko AresD(2019)NA/vk/4806398.

13      Komisija je z dopisom z dne 30. julija 2019 z referenčno številko Ares(2019)4979920 (v nadaljevanju: sklep z dne 30. julija 2019) tožeče stranke obvestila, prvič, da je bil sklep z dne 7. junija 2019 razglašen za ničen zaradi nejasnosti merila za izbor iz točke 17.2(c) obvestila o javnem naročilu, ki je bilo zato črtano iz izbirnih meril, in drugič, da je bila njihova prijava ponovno zavrnjena. V zvezi s tem je bilo v sklepu z dne 30. julija 2019 navedeno, da je bilo po ponovni preučitvi prijave tožečih strank, kot je bila predložena v predpisanem roku, ki se je iztekel 6. maja 2019, ugotovljeno, da ta med drugim ne vsebuje nobenega dokaza o tem, da je izpolnjeno merilo tehnične in strokovne usposobljenosti iz točke 17.2(a) tega obvestila.

14      Istega dne je bil vodji konzorcija poslan še dopis z referenčno številko Ares(2019)4980092, ki je imel skoraj enako vsebino kot sklep z dne 30. julija 2019.

15      Tožeče stranke so z dopisom z dne 1. avgusta 2019, dopolnjenim z dopisom z dne 2. avgusta 2019, vložile pritožbo zoper sklep z dne 30. julija 2019 in predlagale prekinitev postopka z javnim naročilom.

16      Tožeče stranke so bile z dopisom z dne 7. avgusta 2019 z referenčno številko Ares(2019)5134299 obveščene, da se odločitev v zvezi s predizborom ohrani v veljavi in da se vsakršna nadaljnja prekinitev postopka oddaje javnega naročila zavrne.

17      Javno naročilo je bilo 18. oktobra 2019 dokončno oddano konzorciju družb Engineering Dobersek GmbH, Hamon Thermal Europe SA in RJM Corporation (EC) Limited (v nadaljevanju: sklep z dne 18. oktobra 2019).

 Postopek in predlogi strank

18      Tožeče stranke so 25. julija 2019 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile to tožbo.

19      Tožeče stranke v tožbi Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

–        sklep z dne 7. junija 2019 razglasi za ničen;

–        ugodi dokaznemu predlogu za zaslišanje priče.

20      Tožeče stranke so z ločenim aktom, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vloženim 2. avgusta 2019, na podlagi člena 86 Poslovnika Splošnega sodišča predlagale, naj se jim dovoli, da tožbo prilagodijo tako, da se bo nanašala na sklep z dne 30. julija 2019, in ne na sklep z dne 7. junija 2019.

21      Komisija ni predložila stališč v roku, določenem za odgovor na prilagoditveno vlogo tožečih strank.

22      Tožeče stranke so 7. avgusta 2019 z ločenim aktom v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi člena 278 PDEU in člena 156 Poslovnika, s katerim so v bistvu predlagale odlog izvršitve sklepa z dne 30. julija 2019 in prekinitev postopka oddaje javnega naročila.

23      Predsednik Splošnega sodišča je s sklepom z dne 13. septembra 2019, Intering in drugi/Komisija (T‑525/19 R, neobjavljen, EU:T:2019:606), zavrnil ta predlog za izdajo začasne odredbe in pridržal odločitev o stroških.

24      Tožeče stranke so v ločenem aktu, ki so ga v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile 9. oktobra 2019, podale nov predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi člena 278 PDEU in člena 156 Poslovnika, s katerim so v bistvu predlagale odlog izvršitve sklepa z dne 30. julija 2019 in prekinitev postopka oddaje javnega naročila.

25      Splošno sodišče je s sklepom z dne 11. novembra 2019, Intering in drugi/Komisija (T‑525/19 R II, neobjavljen, EU:T:2019:787), zavrnilo ta predlog tožečih strank za izdajo začasne odredbe in pridržalo odločitev o stroških.

26      Komisija je 8. oktobra 2019 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila odgovor na tožbo.

27      Komisija v odgovoru na tožbo Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        zavrne predlog tožečih strank za zaslišanje priče;

–        tožečim strankam naloži plačilo stroškov.

28      Tožeče stranke so 4. decembra 2019 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile repliko.

29      Tožeče stranke v repliki Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

–        odloči v skladu s predlogom iz prilagoditvene vloge;

–        sklep z dne 18. oktobra 2019 razglasi za ničen;

–        ugodi dokaznemu predlogu za zaslišanje priče;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

30      Komisija je 27. marca 2020 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila dupliko.

31      Komisija v dupliki Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj odloči v skladu s predlogi iz odgovora na tožbo in zavrne predlog za razglasitev ničnosti sklepa z dne 18. oktobra 2019.

32      Splošno sodišče (prvi senat) je na podlagi člena 106(3) Poslovnika odločilo, da bo odločilo brez ustnega dela postopka.

 Pravo

 Trditev, da je Komisija kršila določbe Poslovnika v zvezi z rokom za vložitev odgovora na tožbo

33      Tožeče stranke v repliki trdijo, da Komisija odgovora na tožbo ni vložila v predpisanem roku in tudi ni vložila predloga za podaljšanje, tako da bi lahko predlagale, naj Splošno sodišče odloči z zamudno sodbo, česar pa niso storile.

34      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da ta trditev tožečih strank izhaja iz zamenjave med datumom vložitve odgovora na tožbo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča in datumom njegove vročitve tožečim strankam.

35      Iz elementov spisa je namreč razvidno, da je bila tožba v skladu s členom 6 Odločbe Splošnega Sodišča z dne 11. julija 2018 o vlaganju in vročanju procesnih aktov prek aplikacije e‑Curia Komisiji vročena 29. julija 2019 in da je bil odgovor na tožbo pri Splošnem sodišču vložen 8. oktobra 2019. Odgovor na tožbo je bil torej v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložen v dvomesečnem roku, določenem v členu 81(1) Poslovnika, podaljšanem zaradi oddaljenosti, določen v členu 60 tega poslovnika.

36      Dejstvo, da je bila navedena vloga tožečim strankam vročena po tem roku, nikakor ne vpliva na njeno vložitev v sodnem tajništvu Splošnega sodišča v skladu z upoštevnimi določbami Poslovnika. Pisni del postopka se je torej pravilno nadaljeval.

37      Glede na navedeno je treba zavrniti trditev tožečih strank, da Komisija ni upoštevala določb Poslovnika v zvezi z rokom za vložitev odgovora na tožbo.

 Predlog za razglasitev ničnosti sklepa z dne 18. oktobra 2019

38      Ugotoviti je treba, da se s tožbenimi predlogi, kakor so bili prilagojeni s prilagoditveno vlogo, predlaga le razglasitev ničnosti sklepa z dne 30. julija 2019. Tožeče stranke so šele v fazi replike predlagale razglasitev ničnosti sklepa z dne 18. oktobra 2019.

39      Tudi če so tožeče stranke nameravale vložiti novo tožbo za razglasitev ničnosti sklepa z dne 18. oktobra 2019 v okviru replike, pa zadostuje opozorilo, da se v skladu s členom 21 Statuta Sodišča Evropske unije, ki se na podlagi člena 53 tega statuta uporablja za Splošno sodišče, zadeva Sodišču Evropske unije predloži s tožbo, naslovljeno na sodnega tajnika, in ne, kot v tem primeru, z vložitvijo vloge v postopku, ki že poteka.

40      Če bi tožeče stranke nameravale samo spremeniti svoje predloge tako, da bi se nanašali tudi na sklep z dne 18. oktobra 2019, je poleg tega treba opozoriti, da mora tožeča stranka v skladu s členom 76 Poslovnika v vlogi, s katero se postopek začne, opredeliti predmet spora in navesti svoje predloge. Čeprav člen 84(1) tega poslovnika dovoljuje navajanje novih razlogov med postopkom, če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se razkrile med postopkom, ga ni mogoče razlagati tako, da tožeči stranki dovoljuje, da sodišču Unije predloži nove predloge in tako spremeni predmet spora ali naravo tožbe (sodba z dne 7. novembra 2019, Rose Vision/Komisija, C‑346/18 P, neobjavljena, EU:C:2019:939, točka 43). Če ne gre za okoliščine iz člena 86 Poslovnika, se tako lahko upoštevajo le predlogi, navedeni v vlogi, s katero se postopek začne, in je treba utemeljenost tožbe presojati le z vidika predlogov, ki so vsebovani v vlogi, s katero se postopek začne (sodbi z dne 21. oktobra 2015, Petco Animal Supplies Stores/UUNT – Gutiérrez Ariza (PETCO), T‑664/13, EU:T:2015:791, točka 25, in z dne 8. novembra 2017, De Nicola/Sodišče Evropske unije, T‑99/16, neobjavljena, EU:T:2017:790, točka 28).

41      Preučiti je torej treba, ali so v zvezi s predlogom za razglasitev ničnosti sklepa z dne 18. oktobra 2019 podane okoliščine iz člena 86 Poslovnika. Odstavek 1 tega člena določa, da če se akt, katerega razglasitev ničnosti se predlaga, nadomesti ali spremeni z drugim aktom, ki ima enak predmet, lahko tožeča stranka pred koncem ustnega dela postopka ali pred odločitvijo Splošnega sodišča, da bo odločilo brez ustnega dela postopka, tožbo prilagodi, da bi upoštevala ta novi dejavnik.

42      Ugotoviti pa je treba, da je bil sklep z dne 18. oktobra 2019 sicer sprejet po vložitvi obravnavane tožbe, vendar ta sklep ne nadomešča in tudi ne spreminja sklepa z dne 30. julija 2019.

43      Zato je treba ugotoviti, da se tožeče stranke ne morejo sklicevati na člen 86 Poslovnika, da bi v fazi replike prilagodile svoje predloge tako, da bi se ti nanašali tudi na sklep z dne 18. oktobra 2019.

44      Iz tega sledi, da predlog za razglasitev ničnosti sklepa z dne 18. oktobra 2019 očitno ni dopusten.

 Tožba zoper sklep z dne 30. julija 2019

45      Spomniti je treba, da je Komisija, kot je pojasnjeno v točki 13 zgoraj, s sklepom z dne 30. julija 2019 tožeče stranke obvestila, prvič, da je bil sklep z dne 7. junija 2019 razglašen za ničen zaradi nejasnosti merila za izbor iz točke 17.2(c) obvestila o javnem naročilu, in drugič, da je bila njihova prijava ponovno zavrnjena, ker ni vsebovala nobenega dokaza v zvezi z izpolnjevanjem merila tehnične in strokovne usposobljenosti iz točke 17.2(a) tega obvestila.

46      Tožeče stranke v utemeljitev predloga za razglasitev ničnosti sklepa z dne 30. julija 2019 navajajo sedem tožbenih razlogov. Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel preglednosti, sorazmernosti in enakega obravnavanja, ker naj Komisija ne bi pojasnila svojih dvomov glede dokumentov, ki so jih predložile tožeče stranke. Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel preglednosti in sorazmernosti ter določb Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL 2018, L 193, str. 1; v nadaljevanju: finančna uredba), ker naj Komisija ne bi obrazložila izključitve tožečih strank iz nadaljevanja postopka javnega razpisa in naj jim ne bi omogočila dostopa do podrobnega ocenjevalnega poročila in do informacij, ki se nanašajo na prednosti in lastnosti ponudnikov, ki so bili uvrščeni na ožji seznam. Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev splošnega načela, v skladu s katerim se med postopkom oddaje javnega naročila razpisna dokumentacija ne sme spreminjati. Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 5(1) in (2) Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (UL 2014, L 77, str. 11) in člena 1(3) in (6) Uredbe (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja (UL 2014, L 77, str. 95) zaradi kršitve splošnih načel, ki veljajo za pravo javnega naročanja. Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev določb Procurement And Grants for European Union external actions – A Practical Guide (Javno naročanje in nepovratna sredstva v okviru zunanjega delovanja Evropske unije – praktični vodnik) v zvezi s točko 17 obvestila o javnem naročilu. Šesti tožbeni razlog se nanaša na kršitev določb Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL 2001, L 145, str. 43), ker naj Komisija ne bi obrazložila svojega sklepa o izključitvi tožečih strank iz nadaljevanja postopka javnega razpisa, hkrati pa naj jim ne bi omogočila dostopa do podrobnega ocenjevalnega poročila in informacij o prednostih in lastnostnih ponudnikov, ki so bili uvrščeni na ožji seznam. Nazadnje, sedmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev meril za izbor iz točke 17.2(a) obvestila o javnem naročilu, ki naj jih Komisija ne bi pravilno uporabila.

47      Za ta postopek je treba najprej preučiti tretji tožbeni razlog, ki je razdeljen na dva dela.

48      Tožeče stranke v okviru prvega dela ob sklicevanju na člen 166(2), prvi stavek, in člen 167(1)(c) finančne uredbe trdijo, da je Komisija kršila splošno načelo, v skladu s katerim je treba dokumentacijo o javnem naročanju varovati pred vsako spremembo med postopkom, saj naj bi bila njihova prijava po tem, ko je bilo merilo iz točke 17.2(c) obvestila o javnem naročilu izpuščeno, ocenjena na podlagi podmeril in razlag, v zvezi s katerimi v zadevnih dokumentih ni bilo nobenega pojasnila.

49      Tožeče stranke v okviru drugega dela izpodbijajo potek izbirnega postopka. Trdijo, da je Komisija s tem, da je v predizbirni postopek vnesla tako bistveno spremembo, kot je opustitev izbirnega merila iz točke 17.2(c) obvestila o javnem naročilu, storila tako težko kršitev načela enakega obravnavanja, da bi bilo treba postopek oddaje javnega naročila začeti znova.

50      Komisija trditvam tožečih strank nasprotuje.

51      Najprej je treba preučiti drugi del tretjega tožbenega razloga.

52      V zvezi s tem je treba spomniti, da člen 160(1) finančne uredbe določa, da morajo vsa naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna, upoštevati načela preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.

53      Načelo enakega obravnavanja ponudnikov, katerega cilj je spodbujanje razvoja zdrave in učinkovite konkurence med podjetji, ki sodelujejo pri javnem naročilu, med drugim zahteva, da so vsi ponudniki v enakopravnem položaju tako takrat, ko pripravljajo svoje ponudbe, kot tudi takrat, ko se te ocenjujejo (glej sodbo z dne 24. novembra 2005, ATI EAC e Viaggi di Maio in drugi, C‑331/04, EU:C:2005:718, točka 22 in navedena sodna praksa).

54      To načelo enakega obravnavanja vključuje tudi obveznost preglednosti, da se lahko preveri spoštovanje tega načela (sodba z dne 12. decembra 2002, Universale‑Bau in drugi, C‑470/99, EU:C:2002:746, točka 91).

55      Sodišče je tako razsodilo, da je treba predmet in merila za oddajo javnih naročil jasno določiti že od začetka postopka njihove oddaje (sodba z dne 10. maja 2012, Komisija/Nizozemska, C‑368/10, EU:C:2012:284, točka 56).

56      Poleg tega načeli enakega obravnavanja in preglednosti postopkov oddaje naročila zahtevata, da se mora naročnik držati enake razlage meril za oddajo ves čas postopka (glej sodbo z dne 18. oktobra 2001, SIAC Construction, C‑19/00, EU:C:2001:553, točka 43 in navedena sodna praksa) in, a fortiori, da ne spreminja meril za oddajo med postopkom (sodba z dne 4. decembra 2003, EVN in Wienstrom, C‑448/01, EU:C:2003:651, točka 93).

57      Iz tega sledi, da če naročnik sklep, ki se nanaša na neko merilo za oddajo, razglasi za ničnega, ne more, ne da bi kršil načeli enakega obravnavanja in preglednosti, veljavno nadaljevati postopka oddaje javnega naročila brez upoštevanja tega merila, saj bi to pomenilo spremembo meril, ki se uporabljajo za zadevni postopek (glej po analogiji sodbo z dne 4. decembra 2003, EVN in Wienstrom, C‑448/01, EU:C:2003:651, točka 94).

58      Ta sodna praksa se smiselno uporablja za merila za izbor.

59      Tudi če bi bila merila za izbor, uporabljena v prvi fazi omejenega postopka, objektivnejša, ker ne bi vključevala ponderiranja, to namreč ne spremeni dejstva, da ima lahko odprava enega od navedenih meril med postopkom oddaje javnega naročila posledice in je lahko v nasprotju z načelom enakega obravnavanja. Tako taka odprava vpliva na vse ponudnike, ki so sodelovali v postopku oddaje javnega naročila in so bili izključeni iz nadaljevanja postopka, ker niso izpolnjevali merila za izbor, ki je bilo naknadno odpravljeno. Prav tako ta odprava vpliva na položaj vsakega potencialnega ponudnika, ki ni sodeloval v postopku oddaje javnega naročila, med drugim zato, ker je ocenil, da ne more izpolniti merila, ki je bilo pozneje brez njegove vednosti odpravljeno.

60      Zato je treba ugotoviti, da Komisija s tem, da je črtala merilo iz točke 17.2(c) obvestila o javnem naročilu, pa kljub temu nadaljevala s postopkom oddaje javnega naročila, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi načela enakega obravnavanja in iz tega načela izhajajoče obveznosti preglednosti, kot se razlagata v sodni praksi Sodišča, navedeni v točkah od 53 do 57 zgoraj.

61      Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s trditvijo Komisije, da odprava merila, navedenega v točki 17.2(c) obvestila o javnem naročilu, v ničemer ne spreminja položaja v zvezi s točko 17.2(a) tega obvestila, ki je tožeče stranke niso izpolnjevale, zaradi česar že s sklepom z dne 7. junija 2019 niso bile izbrane.

62      Če bi Komisija končala uvedeni postopek oddaje javnega naročila in bi v zvezi z istim naročilom izdala novo obvestilo o javnem naročilu, namreč ni mogoče domnevati, da bi bilo merilo iz točke 17.2(a) obvestila o javnem naročilu ohranjeno v nespremenjeni obliki. Prav tako ni mogoče izključiti možnosti, da bi Komisija ponovno navedla merilo iz točke 17.2(c) obvestila o javnem naročilu, vendar z jasnejšim besedilom.

63      Vsekakor je treba ugotoviti, da bi tožeče stranke v takem primeru Komisiji lahko predložile informacije in dokumente iz svojega dopisa z dne 28. junija 2019, ki niso bili upoštevani v postopku, v katerem je bil sprejet sklep z dne 30. julija 2019, ker so bili predloženi po izteku roka za vložitev prijav. Poleg tega bi imele možnost predložiti tudi druge informacije in druge dokumente. Tako ni mogoče izključiti, da bi Komisija v novem postopku in na podlagi novih elementov lahko menila, da tožeče stranke dejansko izpolnjujejo merilo iz točke 17.2(a) novega obvestila o javnem naročilu, če bi bilo to merilo ohranjeno.

64      Iz vsega navedenega izhaja, da je treba drugemu delu tretjega tožbenega razloga ugoditi.

65      Iz tega sledi, da je treba sklep z dne 30. julija 2019 razglasiti za ničen, ne da bi bilo treba preučiti prvi del tretjega tožbenega razloga ali druge tožbene razloge, ki so jih navedle tožeče stranke, ali odločiti o predlogu tožečih strank za izvedbo dokazov, ki se nanaša na vabljenje nekega zaposlenega pri vodji konzorcija, da bi s pričanjem dokazal, da ima take izkušnje, kot se zahtevajo s pogoji javnega razpisa.

 Stroški

66      V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker Komisija ni uspela, se ji v skladu s predlogi tožečih strank naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopkov za izdajo začasne odredbe.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)

razsodilo:

1.      Sklep Evropske komisije Ares(2019)4979920 z dne 30. julija 2019 o nepripustitvi prijave družb Intering Sh.p.k, Steinmüller Engineering GmbH, Deling d.o.o. za proizvodnju, promet i usluge in ZMVikom d.o.o. za proizvodnju, konstrukcije i montažu k sodelovanju v omejenem postopku oddaje javnega naročila v zvezi z javnim razpisom EuropeAid/140043/DH/WKS/XK se razglasi na ničen.

2.      V preostalem delu se tožba zavrne.

3.      Komisiji se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopkov za izdajo začasne odredbe.

Kanninen

Porchia

Stancu

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 21. aprila 2021.

Podpisi


*      Jezik postopka: nemščina.