Tožba, vložena 7. januarja 2014 – Taetel proti Komisiji

(Zadeva T-29/14)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Taetel, SL (Madrid, Španija) (zastopniki: E. Navarro Varona, P. Vidal Martínez, J. López-Quiroga Teijero in G. Canalejo Lasarte, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

izpodbijani sklep na podlagi člena 263 PDEU razglasi za ničen v delu, v katerem je ugotovljeno, da obstaja državna pomoč, in se nalaga njeno izterjavo od vlagateljev;

podredno, člene 1, 2 in 4(1) sklepa razglasi za nične v delu, v katerem so vlagatelji opredeljeni kot prejemniki, ki morajo vrniti zatrjevano pomoč;

podredno, razglasi, da je odredba iz člena 4(1) in fine o izterjavi pomoči od vlagateljev brez učinka, in sicer ker je v nasprotju z načeloma pravne varnosti in legitimnega pričakovanja, saj ni mogoče odrediti izterjave od datuma, ki je pred objavo o začetku postopka;

podredno, člen 2 sklepa razglasi za ničen ter metodologijo določanja zatrjevane prednosti, ki jo morajo vlagatelji vrniti, razglasi za nezakonito;

člen 4(1) sklepa, ki se nanaša na prepoved „prenosa obveznosti vračila na drugo osebo“, razglasi za neobstoječ ali pa razglasi njegovo delno ničnost, ker gre za izrek prepovedi oziroma domnevne ničnosti pogodbenih določb o vračilu, s strani tretjih, zneskov, ki so jih dolžni vlagatelji vrniti španski državi, in

Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V tej zadevi izpodbijani sklep je enak sklepom v zadevah Bankia proti Komisiji (T-700/13), Lico Leasing in Pequeños y Medianos Astilleros de Reconversión proti Komisiji (T-719/13) in Anudal Industrial proti Komisiji (T-3/14).

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobni tistim iz navedenih zadev.

Zatrjuje se zlasti kršitev člena 107 PDEU, ker je v izpodbijanem sklepu ugotovljeno, da zadevni davčni režim – ki se uporabi za določene dogovore o finančnem najemu za nakup novih plovil – v celoti pomeni državno pomoč.

Po mnenju tožeče stranke sklep, ki zadeva davčni režim, krši člen 107 PDEU tudi zato, ker je v njem ugotovljeno, da so ukrepi, ki tvorijo navedeni davčni režim, „nove“ državne pomoči.

Tožeča stranka podredno zatrjuje kršitev načel pravne varnosti in legitimnega pričakovanja, pa tudi členov 107, 108 in 206 PDEU, in sicer zaradi nepravilne določitve prejemnikov in nepravilne določitve zneskov, ki jih je treba izterjati, ter člena 108(3) PDEU, člena 19 Uredbe št. 659/1999, člena 3(6) PEU in členov 16 in 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj člen 4(1) izpodbijanega sklepa prepoveduje ali za nične določa pogodbene določbe, na podlagi katerih bi vlagatelji lahko od tretjih terjali zneske, ki so jih ti vlagatelji morali vrniti španskim organom.