Language of document : ECLI:EU:T:2015:36

Zadeva T‑355/13

easyJet Airline Co. Ltd

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Trg letaliških storitev – Sklep o zavrnitvi pritožbe – Člen 13(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 – Obravnava zadeve s strani organa, pristojnega za konkurenco v državi članici – Zavrnitev pritožbe zaradi prednostnega obravnavanja – Odločba organa, pristojnega za konkurenco, s katero se v konkurenčnem pravu sprejmejo sklepi na podlagi preiskave glede nacionalne zakonodaje, ki ureja zadevni sektor – Obveznost obrazložitve“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 21. januarja 2015

1.      Konkurenca – Upravni postopek – Preučitev pritožb – Odločba Komisije o ustavitvi postopka – Diskrecijska pravica Komisije – Obrazložitev odločbe o razporeditvi – Obseg – Sodni nadzor

(členi 101 PDEU, 102 PDEU in 105(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 13(2))

2.      Konkurenca – Delitev pristojnosti med Komisijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco – Odločba Komisije o ustavitvi postopka s pritožbo, ki jo je že obravnaval in zavrnil nacionalni organ, pristojen za konkurenco, zaradi prednostne obravnave – Sodni nadzor – Pristojnost sodišč Unije in nacionalnih sodišč

(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 13(2))

3.      Konkurenca – Delitev pristojnosti med Komisijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco – Odločba Komisije o ustavitvi postopka s pritožbo, ki jo je že obravnaval in zavrnil nacionalni organ, pristojen za konkurenco, zaradi prednostne obravnave – Dopustnost

(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 5 in 13(2))

4.      Konkurenca – Pravila Unije – Uporaba – Pristojnost nacionalnih organov za konkurenco – Obseg – Meje

(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 5)

5.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ustavitvi postopka s pritožbo, ki jo je že obravnaval in zavrnil nacionalni organ, pristojen za konkurenco, zaradi prednostne obravnave – Odločba, ki temelji na ugotovitvah iz odločbe nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, na podlagi preiskave glede nacionalne sektorske zakonodaje – Dopustnost

(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 3(1) in 13(2))

6.      Konkurenca – Pravila Unije – Izvrševanje s strani nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco – Razlikovanje med različnimi službami nacionalnega organa za konkurenco – Neobstoj

(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 13(2))

7.      Konkurenca – Delitev pristojnosti med Komisijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco – Pravica Komisije, da upošteva ukrepe, ki so jih sprejeli nacionalni organi

(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 4 in 5)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 17 do 20, 69, 70 in 72.)

2.      Kar zadeva sodni nadzor nad sklepom Komisije, ki temelji na členu 13(2) Uredbe št. 1/2003, je njegov namen preveriti, da sporni sklep ne temelji na vsebinsko nepravilnih dejstvih in da Komisija s tem, ko je štela, da je organ, pristojen za konkurenco v državi članici, pritožbo že obravnaval, ni napačno uporabila prava, ni storila očitne napake pri presoji ali zlorabila pooblastila. Nasprotno, treba je spomniti, da so za nadzor nad sklepi organov, pristojnih za konkurenco v državah članicah, pristojna samo nacionalna sodišča, ki imajo ključno vlogo pri uporabi pravil Unije o konkurenci. Vendar nadzor Splošnega sodišča ne sme povzročiti presoje utemeljenosti odločbe nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco oziroma postopka ali metodologije, ki jo je ta uporabil – presoje, ki je v pristojnosti nacionalnih sodišč.

(Glej točki 20 in 51.)

3.      Pojem „pritožb[a] […], ki jo je že obravnaval neki drug organ, pristojen za konkurenco“ iz člena 13(2) Uredbe št. 1/2003 ima širok obseg, ker zajema vse primere pritožb, ki jih je preučil drug organ, pristojen za konkurenco, ne glede na rezultat. Ta dobesedna razlaga je v skladu s splošno sistematiko te uredbe, iz katere izhaja, da to, kar je pomembno, ni rezultat preučitve pritožbe s strani tega organa, pristojnega za konkurenco, temveč dejstvo, da jo je slednji preučil.

Zdi se, da je razlaga, med drugim, v skladu z enim izmed glavnih ciljev Uredbe št. 1/2003, ki je vpeljati decentraliziran učinkovit sistem uporabe pravil konkurence Unije. S to uredbo je bil odpravljen prejšnji centraliziran sistem in v skladu z načelom subsidiarnosti je bila vzpostavljena večja povezanost nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, kar je tem organom omogočilo izvrševanje prava konkurence Unije. Učinek nasprotne razlage bi lahko bil, da je Komisija zavezana sistematično preučiti pritožbo vsakič, ko je organ, pristojen za konkurenco v državi članici, preiskoval pritožbo, vendar ni sprejel ene izmed odločb, predvidenih v členih 5 in 13(2) Uredbe št. 1/2003. Takšna obveznost Komisije bi dejansko pomenila, da se na Komisijo prenese pristojnost za nadzor nad odločbami teh organov, za katere so pristojna zgolj nacionalna sodišča.

Iz tega izhaja, da se lahko Komisija, zato da pritožbo zavrže, upravičeno zanaša na to, da je organ, pristojen za konkurenco v državi članici, to pritožbo predhodno zavrnil zaradi prednostnega obravnavanja.

(Glej točke od 26 do 28, 33, 36, 37, 39 in 40.)

4.      Odločba o zavrnitvi pritožbe s strani nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco zaradi prednostnega obravnavanja pomeni odločbo, sprejeto na podlagi določb člena 5, drugi odstavek, Uredbe št. 1/2003.

(Glej točki 32 in 34.)

5.      Nobena določba Uredbe št. 1/2003 ne prepoveduje organu, pristojnemu za konkurenco v državi članici, da se v preiskavah, ki jih izvede, da bi ugotovil, ali so bila upoštevana pravila prava konkurence Unije, opre na sklepe, do katerih je prišel v okviru preiskav, izvedenih v skladu z drugo nacionalno zakonodajo. Zato se lahko Komisija, zato da zavrne pritožbo na podlagi določb člena 13(2) Uredbe št. 1/2003, upravičeno opre na razlog, da je organ, pristojen za konkurenco v državi članici, to pritožbo predhodno zavrnil po preiskavi, ki temelji na sklepih, do katerih je prišel v okviru preiskav, izvedenih v skladu z drugo nacionalno zakonodajo, pod pogojem, da je bila ta preiskava izvedena v skladu s pravili konkurenčnega prava Unije.

(Glej točki 45 in 46.)

6.      Določbe člena 13(2) Uredbe št. 1/2003, kot tudi vse določbe te uredbe, se sklicujejo na organ, pristojen za konkurenco države članice, brez razlikovanja med različnimi službami tega organa. Zato ni treba poznati sestave skupin, ki so preiskovale pritožbo tožeče stranke na podlagi druge ureditve, kot je ureditev v zvezi s konkurenco, ker je nacionalni organ za konkurenco pritožbo tožeče stranke preučil z vidika prava konkurence in ker iz zgoraj navedenega izhaja, da se je ta organ lahko upravičeno oprl na analizo, izvedeno kot del pritožbe na podlagi druge ureditve.

(Glej točko 60.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 71.)