SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 23. aprila 2015

Zadeva T‑352/13 P

BX

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Javni uslužbenci – Zaposlitev – Obvestilo o natečaju – Javni natečaj – Oblikovanje rezervnega seznama za zaposlitev administratorjev (AD) v nazivu AD 5 z bolgarskim in romunskim državljanstvom na področju prava – Odločba natečajne komisije o nevpisu tožeče stranke na rezervni seznam – Dokazno breme – Primerjalna ocena – Enako obravnavanje – Stabilnost v sestavi komisije – Člen 3, peti odstavek, Priloge III h Kadrovskim predpisom – Izkrivljanje dejstev in dokazov – Odškodninska tožba – Odločitev o stroških“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 24. aprila 2013, BX/Komisija (F‑88/11, ZOdl. JU, EU:F:2013:51), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. BX nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v tem postopku priglasila Evropska komisija.

Povzetek

1.      Pritožba – Razlogi – Razlog zoper preudarek iz sodbe, ki ni nujen za utemeljitev izreka – Brezpredmeten razlog

2.      Uradniki – Natečaj – Ocenjevanje poklicne usposobljenosti kandidatov – Nujnost primerjalne ocene

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 27 in Priloga III, člen 5)

3.      Uradniki – Natečaj – Natečajna komisija – Sestava – Uravnotežena zastopanost žensk in moških

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člen 3, peti odstavek)

4.      Ničnostna tožba – Razlogi – Brezpredmeten razlog – Pojem

1.      V okviru pritožbe je treba kot brezpredmeten zavrniti pritožbeni razlog zoper splošno navedbo Sodišča za uslužbence, s katerim se ta navedba zgolj izpodbija, ne da bi se skušalo pokazati, kako naj bi pomenila napačno uporabo prava, ki bi lahko vplivala na izrek izpodbijane sodbe.

(Glej točko 17.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 18. marca 1993, Parlament/Frederiksen, C‑35/92 P, Recueil, EU:C:1993:104, točka 31.

2.      Cilj vsakega natečaja je izbrati kandidate, ki so najprimernejši za opravljanje nalog, povezanih s prostimi delovnimi mesti, zato je neizogibno, da natečajne komisije uspešnost kandidatov ocenjujejo in preizkuse izvajajo tako, da so izbrani samo najuspešnejši.

Pojem primerjalna ocena je namreč treba razlagati glede na člen 27 Kadrovskih predpisov, na podlagi katerega mora natečajna komisija primerjati uspešnost kandidatov, da izbere tiste, ki so najsposobnejši, najučinkovitejši in neoporečni.

Če kandidat ni izpolnil minimalnih zahtev, določenih za ustni preizkus, potem primerjava ocene njegovega ustnega preizkusa z ocenami drugih kandidatov zaradi razvrstitve na rezervnem seznamu natečaja ni več potrebna.

(Glej točke 26, 29 in 34.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: sklep z dne 9. septembra 2003, Vranckx/Komisija, T‑293/02, RecFP, EU:T:2003:224, točki 52 in 53 ter navedena sodna praksa.

3.      Člen 3, peti odstavek, Priloge III h Kadrovskim predpisom, ki določa, da če ima natečajna komisija več kot štiri člane, morata biti v njej vsaj po dva člana vsakega spola, se uporablja le, kadar ima komisija več kot štiri redne člane.

Zato je treba, če ima natečajna komisija uradno več kot štiri redne člane, zagotoviti, da sta ne le med rednimi, ampak tudi med nadomestnimi člani vsaj po dve osebi vsakega spola, tako da se morebitna nadomestitev rednega člana, katerega spol bo manj zastopan, vedno izvede z nadomestnim članom istega spola, da se zagotovi polni učinek člena 3, peti odstavek, Priloge III h Kadrovskim predpisom.

(Glej točke 74, 79 in 80.)

4.      Sodišče Unije lahko v okviru ničnostne tožbe tožbeni razlog ali očitek zavrne kot brezpredmeten, če ugotovi, da ne more povzročiti predlagane razglasitve ničnosti, tudi če bi bil utemeljen.

(Glej točko 85.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: sodba z dne 19. novembra 2009, Michail/Komisija, T‑50/08 P, ZOdl. JU, EU:T:2009:457, točka 59 in navedena sodna praksa.