Tožba, vložena 30. januarja 2024 – Evropska komisija/Irska
(Zadeva C-69/24)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Norris in E. Schmidt, agenta)
Tožena stranka: Irska
Predlog
Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:
ugotovi, da Republika Irska ni izpolnila obveznosti na podlagi člena 20 Direktive (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU1 , ker ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za zagotovitev uskladitve s to direktivo, in o njih vsekakor ni obvestila Komisije;
Irski naloži, naj Komisiji plača pavšalni znesek, ki ustreza višjemu od navedenih zneskov: (i) dnevni znesek v višini 3300 EUR, pomnožen s številom dni trajanja kršitve v obdobju med dnevom po izteku roka za prenos, določenem v direktivi, in dnevom prenehanja kršitve, če uskladitev ni dosežena, pa do datuma izdaje sodbe na podlagi člena 260(3) PDEU; ali (ii) najnižji pavšalni znesek v višini 1.540.000 EUR;
če država članica ne izpolni obveznosti iz [prve alinee] do izdaje sodbe, Republiki Irski naloži, naj Komisiji plača denarno kazen v višini 14.850 EUR na dan od izdaje sodbe v obravnavani zadevi do datuma izpolnitve obveznosti na podlagi Direktive (EU) 2019/1158;
Irski naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Obdobje za prenos zadevne direktive se je izteklo 2. avgusta 2022.
Z Direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja se želi okrepiti pravni okvir Unije in spodbujati enakost moških in žensk z določitvijo minimalnih zahtev, povezanih z očetovskim dopustom, starševskim dopustom in oskrbovalskim dopustom ter prožnimi ureditvami dela za delavce, ki so starši, ali oskrbovalce. V skladu s členom 20(1) Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 2. avgusta 2022. Države članice obvestijo Komisijo o sprejetih zakonskih določbah s pojasnilom, kako ustrezajo določbam zadevne direktive.
Komisija trdi, da Republika Irska ni izpolnila te obveznosti. Trdi, da je Republiki Irski 21. septembra 2022 zato poslala uradni opomin. Republika Irska je na ta uradni opomin odgovorila z dopisom z dne 22. novembra 2022, v katerem je pojasnila, da je zamuda pri prenosu Direktive (EU) 2019/1158 nastala, ker je zakonodaja, potrebna za izpolnitev obveznosti na podlagi zadevne direktive, v nacionalnem zakonodajnem postopku.
Komisija trdi, da je Republiki Irski 19. aprila poslala obrazloženo stališče, na katerega ji je zadnjenavedena odgovorila z dopisom z dne 19. junija 2023, v katerem je priznala, da ni popolnoma prenesla zadevne direktive in da je delo „v teku“. Republika Irska je v svojih nadaljnjih dopisih z dne 24. julija 2023 in 13. novembra 2023 izrazila obžalovanje, da zadevna direktiva še ni povsem prenesena. Natančneje, zakonodaja za zagotovitev prožne ureditve dela v skladu s členom 9 zadevne direktive po nacionalnem pravu še ni začela veljati. Republika Irska je navedla, da se delo nadaljuje.
Komisija trdi, da Republika Irska ni izpolnila obveznosti na podlagi člena 20 Direktive (EU) 2019/1158, da sprejme zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 2. avgusta 2022 in da o tem takoj obvesti Komisijo. Trdi, da so zato izpolnjeni pogoji za uporabo člena 260(3) PDEU.
Komisija zato trdi, da je treba Republiki Irski naložiti plačilo pavšalnega zneska in denarne kazni v skladu s členom 260(3) PDEU in zahteva zneske, ki jih je izračunala v skladu s Sporočilom Komisije – Finančne sankcije v postopkih za ugotavljanje kršitev1 .
____________
1 UL 2019, L 188, str. 79.
1 UL 2023, C 2, str. 1.