Pritožba, ki jo je 25. februarja 2021 vložil Oriol Junqueras i Vies zoper sklep Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 15. decembra 2020 v zadevi T-24/20, Junqueras i Vies/Parlament
(Zadeva C-115/21 P)
Jezik postopka: španščina
Stranki
Pritožnik: Oriol Junqueras i Vies (zastopnik: A. Van den Eynde Adroer, abogado)
Druga stranka v postopku: Evropski parlament
Predlog
Sklep Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 15. decembra 2020 v zadevi T-24/20 naj se razveljavi.
Ugotovi naj se, da je tožba, ki jo je vložil pritožnik, v celoti dopustna.
Odredi naj se ponoven začetek postopka, da lahko šesti senat Splošnega sodišča Evropske unije po ugotovitvi dopustnosti tožbe začne obravnavati zadevo.
Evropskemu parlamentu naj se naloži plačilo stroškov postopka z ugovorom nedopustnosti in tega pritožbenega postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Prvi pritožbeni razlog: Napačna uporaba prava pri razlagi in uporabi členov 13.3 in 7.3 Akta o volitvah (1976) v tej zadevi1 . Ne gre za prenehanje mandata, temveč za uporabo nastalega razloga nezdružljivosti, ki ni bil dokazan v skladu s členom 7.3 Akta o volitvah (1976). Evropski parlament se ni mogel seznaniti niti s prenehanjem mandata O. Junquerasa niti z nastankom razloga nezdružljivosti, dokazanega v skladu s členom 7.3 Akta o volitvah (1976), kajti nič od navedenega ni bilo podano. Evropski parlament je s „seznanitvijo“ podelil pravne učinke odločbi, ki takih učinkov ne bi mogla imeti, s čimer je postala izpodbojni akt v skladu s členom 263 PDEU, ker so bile kršene pravice O. Junquerasa (zlasti člen 39 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije).
Drugi pritožbeni razlog: Napačna uporaba prava pri razlagi in uporabi člena 4.7 Poslovnika Evropskega parlamenta. V izpodbijanem sklepu je bilo napačno uporabljeno pravo, ker se je štelo, da Evropski parlament ni pristojen za to, da zavrne priznavanje razlogov nezdružljivosti v skladu z navedenim členom. Zaradi neuporabe člena 4.7 Poslovnika odločba Evropskega parlamenta spreminja pravni položaj O. Junquerasa in posega v njegove pravice (zlasti v skladu s členom 39 Listine in členom 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije), zato je bilo v izpodbijanem sklepu napačno uporabljeno pravo s tem, da je bilo ugotovljeno, da ni mogoče vložiti tožbe v skladu s členom 263 PDEU.
Tretji pritožbeni razlog: Napačna razlaga členov 8 in 12 Akta o volitvah (1976) in člena 3.3 Poslovnika, ker razlog nezdružljivosti, ki je bil uporabljen za O. Junquerasa, ne spada v volilni postopek. Ni mogoče sklepati, da lahko država določi naveden razlog nezdružljivosti v skladu s predpisi o volilnem postopku iz Akta o volitvah (1976). V sklepu je bilo napačno uporabljeno pravo, ker ni bilo ugotovljeno, da sta člen 13.3 Akta o volitvah (1976) in člen 4.7 Poslovnika v nasprotju s členom 39 Listine (oba odstavka) in členom 21(2) Listine, ker določata omejitve pravic v nasprotju s členom 52(1) in (2) Listine. Sklep je napačen, ker v njem ni bilo upoštevano dejstvo, da se je Listina v normativni hierarhiji povzpela na raven primarnega prava Evropske unije. Zaradi uporabe predpisov, ki so v nasprotju z Listino, je sporni akt očitno odločba, ki učinkuje na pravni položaj O. Junquerasa in ki jo je mogoče izpodbijati v skladu s členom 263 PDEU, zato je bilo v izpodbijanem sklepu napačno uporabljeno pravo. Podredno, v sklepu bi morala biti za člen 13.3 Akta o volitvah (1976) in za člen 4.7 Poslovnika podana razlaga, ki je v skladu s pravicami, varovanimi z Listino, in s sodno prakso Sodišča Evropske unije, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi izredne okoliščine v konkretni zadevi in informacije, ki jih je Evropski parlament že imel na voljo. V izpodbijanem sklepu je bilo napačno uporabljeno pravo, ker ni bilo sprejeto, da je bilo v obravnavani zadevi mogoče ugotoviti, da je prišlo do netočnosti v skladu s členom 4.7 Poslovnika, na podlagi katerega bi Evropski parlament lahko zavrnil razglasitev, da je poslanski sedež prost, oziroma priznal uporabljen razlog nezdružljivosti. Zato je bilo v izpodbijanem sklepu napačno uporabljeno pravo, ker je sporni akt odločba s pravnimi učinki na položaj O. Junquerasa, tako da je zoper ta akt mogoče vložiti tožbo v skladu s členom 263 PDEU.
Četrti pritožbeni razlog: V izpodbijanem sklepu je bilo napačno uporabljeno pravo, ker se je štelo, da pobuda predsednika Evropskega parlamenta v skladu s členom 8 Poslovnika ni obvezna na podlagi prava Unije. Pravni red je treba razlagati kot celoto in na podlagi člena 39 Listine (katerega uporaba je za države članice v skladu s členom 51(1) Listine zavezujoča), dolžnosti lojalnega sodelovanja, člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije in člena 6 Poslovnika je spoštovanje pravic O. Junquerasa obvezno, če Evropski parlament državo članico obvesti o stanju v skladu s členom 8 Poslovnika. V izpodbijanem sklepu je bila podana napačna obrazložitev, da v obravnavani zadevi ne gre za posebne okoliščine, v katerih se neukrepanje Evropskega parlamenta šteje za akt, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo (več predhodnih zahtev za varstvo imunitete O. Junquerasa, ki niso bile obravnavane, zlasti pa sodba Sodišča Evropske unije, s katero je bil priznan njegov status izvoljenega [člana Evropskega parlamenta] in na podlagi katere je mogoče ugotoviti kršitev njegovih pravic zaradi neobstoja zahteve za odvzem njegove imunitete). V izpodbijanem sklepu je bila podana napačna razlaga v zvezi s tem, da v teh posebnih okoliščinah primera zavrnitev obravnavanja zahteve za nujno varstvo iz člena 8 Poslovnika pomeni odločitev, ki nima pravnih učinkov na položaj O. Junquerasa pri varstvu njegove imunitete, zato je zoper njo mogoče vložiti tožbo v skladu s členom 263 PDEU.
____________
1 UL L 278, 8.10.1976, str. 5.