Language of document : ECLI:EU:F:2015:72

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(drugi senat)

z dne 30. junija 2015

Zadeva F‑64/13

Z

proti

Sodišču Evropske unije

„Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevalno poročilo – Pozna sestava ocenjevalnega poročila – Ničnostna tožba – Odškodninska tožba“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero Z predlaga, prvič, razglasitev ničnosti svojega ocenjevalnega poročila za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2008 in odločbe o zavrnitvi pritožbe, vložene zoper navedeno ocenjevalno poročilo, ter, drugič, naj se Sodišču Evropske unije naloži povračilo nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpela.

Odločitev: Tožba se zavrne. Z nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov, ki jih je priglasilo Sodišče Evropske unije.

Povzetek

1.      Uradniki – Ocenjevanje – Obstoj razhajanj med uradnikom in njegovim nadrejenim – Nevplivanje na zmožnost zadnjenavedenega, da presodi o delovni uspešnosti zadevne osebe

(Kadrovski predpisi, člena 11a in 43)

2.      Uradniki – Pravice in obveznosti – Svoboda izražanja – Razkritje dejstev, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju nezakonite dejavnosti ali hude kršitve – Zaščita uradnika, ki je sporočil ta dejstva – Obseg

(Kadrovski predpisi, člen 22a(3))

3.      Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Sestava – Dialog med ocenjevalcem in ocenjevano osebo – Nujnost neposrednega stika

(Kadrovski predpisi, člen 43)

4.      Sodišče Evropske unije – Obveznost neodvisnosti sodnikov Unije – Obseg – Opravljanje nalog, povezanih z notranjo upravo institucije – Dopustnost

(Člen 257, četrti odstavek, PDEU; Statut Sodišča, člen 4, prvi odstavek)

1.      Čeprav ni mogoče izključiti, da lahko razhajanja med uradnikom in njegovim nadrejenim povzročijo nejevoljo pri nadrejenem, ta možnost kot taka ne pomeni, da nadrejeni ne more več objektivno presojati delovne uspešnosti zadevne osebe. Poleg tega niti dejstvo, da je uslužbenec zoper uradnika, ki mora presoditi o njegovem delu, vložil pritožbo zaradi psihičnega nasilja, kot tako brez drugih okoliščin ne more vzbuditi dvomov glede nepristranskosti osebe, na katero se nanaša pritožba.

(Glej točki 71 in 77.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba Combescot/Komisija, T‑249/04, EU:T:2007:261, točka 71 in navedena sodna praksa;

Sodišče za uslužbence: sodbi Bogusz/Frontex, F‑5/12, EU:F:2013:75, točka 76, in BY/EASA, F‑81/11, EU:F:2013:82, točka 72.

2.      Člen 22a(3) Kadrovskih predpisov določa, da uradnik, ki svoje nadrejene obvesti o dejstvih, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju možne nezakonite dejavnosti, za katero je izvedel pri opravljanju nalog ali v povezavi z njimi, s strani institucije ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da je ravnal razumno in pošteno. Vendar ta določba zadevnemu uslužbencu ne zagotavlja varstva pred vsako odločbo, ki bi lahko posegala v njegov položaj, temveč samo pred odločbami, povezanimi z njegovimi prijavami.

(Glej točko 74.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodba Menghi/ENISA, F‑2/09, EU:F:2010:12, točka 139.

3.      Neposredni stik med ocenjevanim in ocenjevalcem spodbuja odkrit in poglobljen razgovor, ki zadevnima osebama omogoča na eni strani natančno oceniti naravo, razloge in obseg njunih morebitnih nestrinjanj ter po drugi strani boljše vzajemno razumevanje, kar je še toliko bolj pomembno, kadar je treba izboljšati izredno slab osebni odnos.

(Glej točko 93.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodbi Ferrer de Moncada/Komisija, T‑16/03, EU:T:2004:283, točka 45, in Lo Giudice/Komisija, T‑27/05, EU:T:2007:321, točka 49.

4.      Namen člena 4, prvi odstavek, Statuta Sodišča je zagotoviti neodvisnost sodnikov med opravljanjem njihovih nalog in po njihovem prenehanju, predvsem kar zadeva države članice ali druge institucije Unije. Iz te določbe pa ni mogoče sklepati, da ne smejo opravljati nalog v zvezi z notranjo upravo institucije. To, da sodniki opravljajo take naloge, namreč ne posega v njihovo neodvisnost, omogoča pa, da se zagotovi upravna avtonomija institucije.

Nazadnje, kadar člani tega sodišča odločajo o sporu, ki se obravnava pred Sodiščem za uslužbence, delujejo v vlogi sodnikov in so pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni, kar je zagotovljeno s pogodbami, zlasti s četrtim odstavkom člena 257 PDEU, in s Statutom Sodišča.

(Glej točki 120 in 122.)