Pritožba, ki sta jo 3. decembra 2020 vložili Lico Leasing, S.A.U in Pequeños y Medianos Astilleros Sociedad de Reconversión, S.A. zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 23. septembra 2020 v združenih zadevah T-515/13 RENV in T-719/13 RENV, Kraljevina Španija in drugi/Komisija
(Zadeva C-658/20 P)
Jezik postopka: španščina
Stranke
Pritožnici: Lico Leasing, S.A.U in Pequeños y Medianos Astilleros Sociedad de Reconversión, S.A. (zastopnika: J.M. Rodríguez Cárcamo in M.A. Sánchez, abogados)
Druge stranke: Evropska komisija, Bankia, S.A. in drugi ter Aluminios Cortizo, S.A.
Predlogi
Lico Leasing, S.A.U., Establecimiento Financiero de Crédito („LICO“) in Pequeños y Medianos Astilleros Sociedad de Reconversión, S.A. („PYMAR“) Sodišču predlagata, naj:
sodbo Splošnega sodišča z dne 23. septembra 2020 v združenih zadevah T-515/13 RENV in T-719/13 RENV, Kraljevina Španija in drugi/Evropska komisija (T-515/13 RENV in T-719/13 RENV, EU:T:2020:434), v celoti razveljavi;
Sklep Komisije 2014/200/EU z dne 17. julija 2013 o shemi pomoči SA.21233 C/11 (ex NN/11, ex CP 137/06), ki jo izvaja Španija – Davčna shema, ki se uporablja za določene dogovore o finančnem najemu, znana tudi kot španski sistem poslovnega najema (UL 2014, L 114, str. 1) razglasi za ničen, ali podredno, za nično razglasi odreditev zagotovitve vračila pomoči, in
Evropski komisiji naloži plačilo stroškov, ki so družbama LICO in PYMAR nastali v postopku s to pritožbo, ter stroškov, ki so družbama LICO in PYMAR nastali v postopku preveritve (T-719/13 RENV), v pritožbenem postopku (C-128/16 P) in v začetnem postopku na prvi stopnji (T-719/13).
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
PRVI PRITOŽBENI RAZLOG: VSEBINSKE NAPAKE, NAPAKE PRI OPREDELITVI DEJSTEV IN NAPAKE PRI OBRAZLOŽITVI GLEDE UPORABE ČLENA 107(1) PDEU
Družbi LICO in PYMAR Splošnemu sodišču očitata, da je napačno uporabilo pravo, tako z vsebinskimi napakami kot pri opredelitvi dejstev in obrazložitvi pri razlagi člena 107(1) PDEU, s tem, da:
(i) je napačno uporabilo pravo pri preveritvi referenčnega sistema, glede na to, da Komisija ne v sklepu ne v postopku pred Splošnim sodiščem ni opredelila, kateri je referenčni sistem za španski sistem poslovnega najema (v nadaljevanju: SPN), niti gledano v celoti niti glede vsakega od individualnih ukrepov, ki ga sestavljajo.
(ii) je napačno uporabilo pravo pri pravni opredelitvi upravnega dovoljenja za predčasno amortizacijo: (a) ker je štelo, da obstoj postopka za izdajo dovoljenja nujno pomeni selektivnost ukrepa, ne da bi bilo treba opraviti tristopenjski preizkus, ki se zahteva v skladu s sodno prakso Sodišča, (b) ker je dovoljenje za predčasno amortizacijo napačno opredelilo za diskrecijsko pravico, ki omogoča doseganje ciljev, ki niso povezani z davčnim sistemom, in (c) ker je storilo napako pri presoji, ko je ugotovilo, da je mogoče že zaradi selektivnosti enega od ukrepov, ki so omogočali pridobitev ugodnosti iz SPN kot celote (dovoljenje za predčasno amortizacijo), mogoče šteti, da je sistem v celoti selektiven.
(iii) ni obrazložilo primerjave med dejanskimi in pravnimi položaji podjetij, na katere se nanaša obravnavani ukrep.
DRUGI PRITOŽBENI RAZLOG: IZKRIVLJANJE IN NAPAČNA OPREDELITEV DEJSTEV V ZVEZI Z DOPISOM KOMISARKE, ODGOVORNE ZA GD ZA KONKURENCO, GLEDE NAČELA VARSTVA LEGITIMNIH PRIČAKOVANJ
Družbi LICO in PYMAR zatrjujeta, da je Splošno sodišče izkrivilo vsebino dopisa komisarke, odgovorne za GD za konkurenco, in njegovo vsebino nepravilno opredelilo, kot da ne daje natančnih, brezpogojnih in skladnih zagotovil, na podlagi katerih bi lahko nastala legitimna pričakovanja.
TRETJI PRITOŽBENI RAZLOG: NAPAČNA OPREDELITEV DEJSTEV PRI UPORABI IN RAZLAGI NAČELA PRAVNE VARNOSTI
Družbi LICO in PYMAR zatrjujeta, da tudi če Splošno sodišče ni izkrivilo vsebine dopisa komisarke, odgovorne za GD za konkurenco, v zvezi z uporabo načela varstva legitimnih pričakovanj, je pri preizkusu tožbenega razloga v zvezi z načelom pravne varnosti to dejstvo in sklep o francoskih davčnih GIZ napačno opredelilo, zaradi česar je navedeno načelo napačno razlagalo in uporabilo.
ČETRTI PRITOŽBENI RAZLOG: NAPAČNA UPORABA PRAVA V ZEZI Z NAČELI, KI SE UPORABLJAJO ZA VRAČILO POMOČI
Družbi LICO in PYMAR zatrjujeta, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo v zvezi z načeli, ki se uporabljajo za vračilo pomoči, (i) ker okoliščina, da se podjetja za pomorske prevoze niso štela za prejemnike pomoči, ne omogoča sklepa, da so GIZ in vlagatelji dejansko prejeli pomoč v celoti, če je ugotovljeno, da ni bilo tako, in (ii) ker če se za ugotovitev obstoja državne pomoči ne sme upoštevati uporabljena metoda, temveč učinki ukrepa, je treba tudi pri vračilu upoštevati učinke, in ne uporabljeno metodo, saj ni razumno, da se v francoski zadevi odštejejo zneski, ki so bili preneseni na uporabnike, v španski zadevi pa ne, čeprav so praktični učinki v obeh zadevah enaki.
____________