SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
MELCHIORJA WATHELETA,
predstavljeni 22. januarja 2015(1)
Zadeva C‑519/13
Alpha Bank Cyprus Ltd
proti
Senhu Dauu Siju,
Alpha Panareti Public Ltd,
Susan Towson,
Stewartu Cresswellu,
Gillian Cresswell,
Julie Gaskell,
Petru Gaskellu,
Richardu Wernhamu,
Tracy Wernham,
Joanne Zorani,
Richardu Simpsonu
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Anotato Dikastirio Kyprou (Ciper))
„Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Vročitev sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 1393/2007 – Člen 8 – Zavrnitev sprejema pisanja – Zahteva po vročitvi obrazca iz Priloge II k Uredbi, katere namen je naslovnika poučiti o pravici, da zavrne sprejem pisanja – Veljavnost vročitve v primeru opustitve uporabe obrazca – Možnost naknadne vročitve odvetniku naslovnika“
I – Uvod
1. Predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil vložen v okviru sedmih sporov v zvezi s preostalim zneskom hipotekarnega posojila, in sicer med družbo Alpha Bank Cyprus Ltd (v nadaljevanju: Alpha Bank), ki opravlja bančne storitve, na eni strani ter kupci nepremičnin in družbo Alpha Panareti Public Ltd, ki je to posojilo zavarovala,(2) na drugi.
2. Ta predlog se nanaša na razlago člena 8 Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000.(3)
3. Člen 8 te uredbe, naslovljen „Zavrnitev sprejema pisanja“, določa, da mora biti naslovnik pisanja poučen „z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II [k Uredbi]“ in da lahko zavrne vročitev tega pisanja, če to ni sestavljeno v nekem jeziku ali mu ni priložen prevod v tem jeziku.
4. Predlog za sprejetje predhodne odločbe se med drugim nanaša na zavezujočo ali nezavezujočo naravo tega standardnega obrazca in na posledice za vročitev pisanja, če se ta obrazec ne uporabi.
II – Uredba št. 1393/2007
5. Člen 8 navedene uredbe, naslovljen „Zavrnitev sprejema pisanja“, določa:
„1. Organ za sprejem z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II pouči naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev v trenutku vročitve ali tako, da pisanje vrne organu za sprejem v enem tednu, in sicer če ni sestavljeno v enem od naslednjih jezikov ali mu ni priložen prevod v enega od naslednjih jezikov:
(a) jezik, ki ga naslovnik razume; ali
(b) uradni jezik zaprošene države članice ali, če je v tej državi več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev.
2. Če je organ za sprejem obveščen, da naslovnik zavrača prejem pisanja v skladu z odstavkom 1, o tem s potrdilom iz člena 10 nemudoma obvesti organ za pošiljanje ter vrne zaprosilo in pisanja, za katera se zahteva prevod.
3. Če je naslovnik zavrnil sprejem pisanja v skladu z odstavkom 1, se lahko vročitev pisanja naslovniku opravi tako, da se mu v skladu z določbami te uredbe vroči pisanje, ki mu je priložen prevod v jezik iz odstavka 1. V tem primeru je dan vročitve pisanja datum, na katerega se v skladu s pravom zaprošene države članice vroči pisanje, ki mu je priložen prevod. Kadar pa je treba v skladu s pravom države članice pisanje vročiti v določenem roku, se v zvezi s prosilcem upošteva dan vročitve začetnega pisanja, določen v skladu s členom 9(2).
[…]“
III – Spor v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
6. Nasprotne stranke v sedmih pritožbenih postopkih pred predložitvenim sodiščem so kupci nepremičnin, ki so na ozemlju Republike Ciper, in prodajalec teh nepremičnin, družba Alpha Panareti Public Ltd.(4) Nepremičnine so bile pridobljene s hipotekarnim posojilom, ki ga je odobrila Alpha Bank, ki je kupce nepremičnin in prodajalca, družbo Alpha Panareti Public Ltd, ki je posojilo zavarovala, pred ciprskimi sodišči tožila na plačilo preostalega zneska hipotekarnega posojila.
7. Ker so imeli kupci(5) stalno prebivališče v tujini, je Alpha Bank v vseh postopkih na prvi stopnji na podlagi predloga ex parte(6) dosegla izdajo sklepa o dovolitvi vročitve overjene kopije začetnega procesnega akta(7) in zaznamka, priloženega začetnemu procesnemu aktu,(8) ter njunega prevoda (v nadaljevanju: sporni sklep) zunaj krajevne pristojnosti sodišča. V vseh teh spornih sklepih je bilo poleg tega določeno, da se vročitev navedenih dokumentov opravi v skladu s pravili iz Uredbe št. 1393/2007.
8. Vsem kupcem v Angliji so bili vročeni ti dokumenti:
– overjena kopija začetnega procesnega akta in priloženega „zaznamka“ v grškem in angleškem jeziku;
– overjena kopija spornega sklepa le v grškem jeziku in
– overjena kopija zaprisežene izjave prevajalke, ki potrjuje skladnost prevoda z izvirniki.
9. Nasprotne stranke v vseh sedmih sporih so na prvi stopnji navedle, da se bodo spustile v spor s pridržkom in so vložile predlog za razglasitev ničnosti ali neveljavnost spornih sklepov ter samih vročitev. Zatrdile so, da bi morali biti na podlagi Uredbe št. 1393/2007 in ciprskega zakonika o pravdnem postopku ob vsaki pritožbi vročeni tudi drugi dokumenti, in sicer:
– kopija predloga ex parte;
– prevod spornega sklepa v angleški jezik;
– standardni obrazec iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007, v skladu s členom 8 navedene uredbe, in
– dopis s pojasnili glede dokumentov, ki jih je treba vročiti.
10. Alpha Bank je pred prvostopenjskim sodiščem trdila, da se nasprotne stranke, ker so seznanjene s tožbo in njenim predmetom ter z roki, ki se zanje uporabljajo, ne morejo sklicevati na nepravilnost vročitve. Po mnenju Alpha Bank so predlogi nasprotnih strank, naj se vročitev šteje za neveljavno, poskus izognitve vročitvi.
11. Prvostopenjsko sodišče je v vseh sedmih sporih ugodilo predlogom nasprotnih strank. Razsodilo je, da opustitev vročitve vseh potrebnih dokumentov in prevodov v angleški jezik, zlasti prevoda spornih sklepov, pomeni kršitev ciprskega zakonika o pravdnem postopku in Uredbe št. 1393/2007, ker je bilo s tem naslovniku dokumentov onemogočeno, da bi se seznanil z njihovo vsebino. Odločilo je tudi, da je šlo za kršitev te uredbe, ker nasprotnim strankam ni bil vročen standardni obrazec iz Priloge II k tej uredbi, s katerim bi bile poučene o svoji pravici, da zavrnejo sprejem spornih sklepov v grškem jeziku, če jim ni priložen zahtevan prevod v angleškem jeziku. Prvostopenjsko sodišče je na tej podlagi v vseh sedmih sporih za nična razglasilo vročitev začetnega procesnega akta in priloženega „zaznamka“ ter sporni sklep.
12. Alpha Bank se je pri predložitvenem sodišču pritožila zoper vseh sedem sodb.
13. Predložitveno sodišče je z ločeno sodbo ugotovilo, da je bilo v sedmih prvostopenjskih sodbah v delu, v katerem je bila zaradi kršitev nacionalnega prava za nično razglašena vročitev, napačno uporabljeno pravo, ker bi bilo v okoliščinah sporov iz postopka v glavni stvari mogoče vse opustitve popraviti v skladu z namenom Uredbe št. 1393/2007. Po navedbah tega sodišča „[k]ljub več problemom glede načina vročitve iz dokumentov, ki so bili vročeni, ni razvidno, da bi bile nasprotne stranke dejansko v zmoti, saj so se pravočasno spustile v pravdo. Poleg tega nasprotne stranke niso navedle značaja njihove domnevne zmote in, kar je pomembneje, niti posledic, ki naj bi za njih nastale zaradi morebitne zmote“.
14. Predložitveno sodišče je navedlo, da vročitve ne bo razglasilo za nično, razen če bo Sodišče razsodilo, da se vročitev z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 zahteva v vseh primerih vročitve na podlagi navedene uredbe, ter da morebitne opustitve vročitve tega obrazca ni mogoče popraviti in da ta opustitev povzroči ničnost vročitve.
15. V teh okoliščinah je Anotato Dikastirio Kyprou (Ciper) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba standardni obrazec iz Uredbe (ES) št. 1393/2007 vročiti v vseh primerih ali so dovoljene izjeme?
2. Če bo odločeno, da je navedena vročitev potrebna v vseh primerih, ali opustitev te vročitve v obravnavani zadevi pomeni razlog za njeno neveljavnost v celoti?
3. Če je odgovor nikalen, ali je v skladu z namenom Uredbe (ES) št. 1393/2007 mogoča vročitev odvetniku nasprotnih strank, ki se je svojim strankam, ki so se v pravdo spustile s pridržkom, zavezal, da bo sprejel vročitev, ali je treba opraviti novo vročitev po postopku iz Uredbe (ES) št. 1393/2007?“
IV – Postopek pred Sodiščem
16. Alpha Bank, nasprotne stranke, ciprska, nemška, helenska, španska in avstrijska vlada ter Evropska komisija so predložile pisna stališča. Alpha Bank, nasprotne stranke, ciprska, nemška in španska vlada ter Komisija so podale ustne navedbe na obravnavi 27. novembra 2014.
V – Analiza
A – Prvo vprašanje za predhodno odločanje
1. Trditve strank
17. Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 8 Uredbe št. 1393/2007 razlagati tako, da mora organ za sprejem(9) vedno uporabiti standardni obrazec iz Priloge II k tej uredbi ob vročitvi pisanja za vročitev naslovniku.
18. Nasprotne stranke menijo, da Uredba št. 1393/2007 ne vsebuje nobene izjeme od pravice do prejema standardnega obrazca iz njene Priloge II. Poudarjajo, da je zakonodajalec Evropske unije ta obrazec namenoma določil zaradi zagotovitve in varstva temeljnih pravic naslovnikov do poučenosti in poštenega sojenja. Alpha bank pa meni, da obravnavani standardni obrazec ni potreben, če je bil začetni procesni akt preveden v jezik organa za sprejem.
19. Po mnenju helenske vlade ni niti v členu 8 niti v nobenem drugem členu Uredbe št. 1393/2007 določena izjema, ki bi organu za sprejem omogočala, da standardnega obrazca ne uporabi, kot je določeno v njenem členu 8(1). Po mnenju španske vlade besedilo Uredbe št. 1393/2007 ne pušča nobenega dvoma. Člen 8 namreč zahteva, da se informacije, ki jih predpisuje, podajo z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II k navedeni uredbi. Tudi avstrijska vlada meni, da se vročitev standardnega obrazca zahteva v vseh primerih.
20. Ciprska vlada meni, da je uporaba standardnega obrazca iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 a priori sicer obvezna v vseh primerih vročitve sodnega akta, vendar je očitno, da je Sodišče v sodbi Weiss und Partner (C‑14/07, EU:C:2008:264) omogočilo odstopanje od te splošne obveznosti, kadar je naslovnik seznanjen z vsebino vročenega akta.
21. Po mnenju Komisije je namen obravnavanega standardnega obrazca informativen in se zahteva v primerih, kadar je vročeni sodni akt sestavljen v jeziku, ki ga tožena stranka ne razume. Zato meni, da če je bilo pisanje vročeno v enem od jezikov iz člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007, standardni obrazec izgubi svoj namen in se njegova uporaba ne zahteva. Dodaja, da v obravnavanem primeru naslovnik ne bi imel pravice zavrniti sprejem pisanja, če bi bil ob vročitvi priložen standardni obrazec.
22. Po mnenju nemške vlade je organ za sprejem standardni obrazec iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 dolžan priložiti, le kadar pisanje v smislu člena 8(1) te uredbe ni bilo prevedeno v enega od jezikov, navedenih v členu 8(1)(a) in (b) navedene uredbe. Obveznost poučitve, ki jo nalaga ta člen 8(1), naj bi namreč pomenila obveznost „posebne preučitve, naložene organu za sprejem“, ki naj bi opravil lastno preveritev na podlagi znanja, ki ga ima kot organ oziroma sodišče. Ta vlada zato meni, da mora organ za sprejem v vsakem posamičnem primeru preveriti, ali mora biti naslovnik iz člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007 poučen o svoji pravici, da zavrne sprejem pisanja prek standardnega obrazca. Po njenem mnenju je sporni sklep pisanje v smislu člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007, kajti če ni preveden, ni mogoče izključiti, da je njegova vsebina ključna s procesnega vidika, kar naj bi upravičevalo samostojno obveznost poučitve, naloženo organu za sprejem na podlagi te določbe.
2. Presoja
23. Menim, da je obseg člena 8 Uredbe št. 1393/2007 jasen in nedvoumen. Uporaba standardnega obrazca iz Priloge II te uredbe se zahteva v vseh primerih vročitve sodnih pisanj(10) brez izjeme, ne glede na jezik, v katerem je pisanje za vročitev sestavljeno, in ne glede na to, ali mu je priložen njegov prevod.(11)
24. Prvič, v skladu z besedilom(12) člena 8(1) Uredbe št. 1393/2007 se jasno in brez izjeme zahteva, da organ za sprejem uporabi obravnavani obrazec ob vročitvi pisanja za vročitev.
25. Člen 8(1) Uredbe št. 1393/2007 organu za sprejem torej ne daje možnosti, da odloči o nujnosti uporabe tega obrazca ob upoštevanju jezika pisanja za vročitev ali jezikov, ki naj bi jih naslovnik razumel, kar je podatek, ki ga vsekakor pogosto ne bi vedel, ali celo uradnih jezikov zadevne države članice oziroma obstoja priloženega prevoda v teh jezikih.
26. Navedba „če ni sestavljeno v enem od naslednjih jezikov ali mu ni priložen prevod v enega od naslednjih jezikov“ namreč ne pogojuje uporabe obrazca, ampak zgolj pravico naslovnika, da pisanje zavrne.
27. Standardni obrazec iz Priloge II Uredbe št. 1393/2007 je treba torej samodejno uporabiti za vročitev pisanja njegovemu naslovniku, tudi če se to ob upoštevanju jezikovnih znanj naslovnika izkaže za odveč ali, natančneje, če je pisanje za vročitev sestavljeno v uradnem jeziku zaprošene države članice. Dodajam, da tudi v zadnjenavedenem primeru sistematična obveznost priložitve tega obrazca, ki vsebuje le eno stran, v uradnem jeziku zaprošene države članice ali v enem od uradnih jeziku kraja, kjer je treba opraviti vročitev, po mojem mnenju ni neupravičeno pretirana obveznost.
28. Drugič, standardni obrazec iz Priloge II Uredbe št. 1393/2007 in z njim povezana obveznost uporabe sta glede na prejšnjo uredbo, in sicer Uredbo Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah,(13) novost. Ta novost po mojem mnenju kaže na voljo evropskega zakonodajalca po izboljšanem in hitrejšem(14) pošiljanju sodnih in izvensodnih pisanj med državami članicami ob spoštovanju pravice naslovnika do obrambe.(15)
29. Namen obvezne uporabe tega obrazca je preprečitev nesrečnih primerov, kakršen je v obravnavani zadevi, ko je enostranski dokument, in sicer overjena kopija spornega sklepa, le v grškem jeziku, in torej v jeziku, ki ga nasprotne stranke ne razumejo (oziroma ga ne bi mogle razumeti) ali v uradnem jeziku zaprošene države (angleščini), poslan skupaj z vsemi dokumenti v grškem jeziku, pri čemer je vsem, razen spornemu sklepu, priložen prevod.(16)
30. Menim, da organi za sprejem torej nimajo nikakršne diskrecijske pravice pri uporabi zadevnih obrazcev.(17) Avtonomna in enotna razlaga Uredbe št. 1393/2007 poleg tega pomeni, da je treba obravnavani standardni obrazec vedno priložiti ob vročitvi pisanja za vročitev.(18) Ta uredba se namreč uporablja za vse države članice Unije,(19) pri čemer je vročitev pisanj mogoča v več kot 20 jezikih. Zato menim, čeprav zgolj s praktičnega vidika, da ni mogoče, da bi organi za sprejem lahko preverili pisanja za vročanje in obstoj prevodov v vseh primerih.
31. Komisija v svojem poročilu Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 4. decembra 2013 o izvajanju Uredbe št. 1393/2007(20) (v nadaljevanju: poročilo) omenja nujnost uporabe standardnega obrazca iz Priloge II k tej uredbi v primeru, kadar je pisanje za vročitev sestavljeno v jeziku zaprošene države članice in kadar naslovnik zato ne more utemeljeno zavrniti vročitve na podlagi člena 8(1)(b) navedene uredbe. V poročilu je navedeno, da utegne priložitev tega obrazca v tem primeru naslovnike voditi v prepričanje, da imajo pravico do zavrnitve.
32. Sam pa menim, da standardni obrazec iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 vsebuje zelo jasne navedbe za naslovnika pisanja za vročitev in da ga njegova jasna sestava ne more voditi v zmoto. V tem obrazcu je namreč izrecno določeno, da lahko naslovnik „zavrne sprejem pisanja, če ni sestavljeno v jeziku, [ki ga naslovnik razume], ali v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja vročitve, oziroma če ji ni priložen prevod v enega od teh jezikov“.(21) Pravica do zavrnitve torej nikakor ni povezana s prisotnostjo obravnavanega standardnega obrazca.(22)
33. Glede na navedeno menim, da je treba člen 8 Uredbe št. 1393/2007 razlagati tako, da se uporaba standardnega obrazca iz Priloge II k navedeni uredbi za naslovnika ob vročitvi pisanja za vročitev zahteva v vseh primerih brez izjeme in ne glede na jezik, v katerem je sestavljeno pisanje za vročitev, in ne glede na to, ali je temu pisanju priložen prevod v jezik, ki ga naslovnik razume, ali v uradni jezik zaprošene države članice, oziroma, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov kraja, v katerem je treba opraviti vročitev.
B – Drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje
34. Predložitveno sodišče z drugim in tretjim vprašanjem, ki sta postavljeni za primer, da bi bil odgovor na prvo vprašanje tak, kakršnega predlagam, Sodišče sprašuje, prvič, o tem, ali opustitev uporabe obrazca pomeni razlog za ničnost vročitve pisanja za vročitev, in drugič, o načinu, kako to opustitev popraviti.
35. V Uredbi št. 1393/2007 ni nič navedeno v zvezi s pravnimi posledicami opustitve uporabe standardnega obrazca iz Priloge II k navedeni uredbi. A fortiori ni določeno, da ta opustitev pomeni razlog za ničnost vročitve pisanja za vročitev.(23) Ker ni v Uredbi št. 1348/2000 nič navedeno o posledicah vročitve v drugem jeziku, in ne enem od tistih, ki jih določa, in ker tudi v Uredbi št. 1393/2007 ni nič navedeno o opustitvi uporabe standardnega obrazca, vsebuje sodna praksa, ki se nanaša na prvo od teh uredb, koristne napotke v zvezi s tem vprašanjem.
36. Sodišče je v točki 51 sodbe Leffler (C‑443/03, EU:C:2005:665) odločilo, da če Uredba št. 1348/2000 (ki jo je nadomestila Uredba št. 1393/2007) ne določa posledic določenih dejanj, je nacionalno sodišče tisto, ki v načelu uporabi svoje nacionalno pravo ob zagotavljanju polne učinkovitosti prava Unije. Sodišče je še dodalo, da lahko ta praznina v uredbi „pripelje do tega, da se, če je to potrebno, nacionalno pravilo, ki je bilo določeno ob upoštevanju izključno notranjega položaja, ne uporabi za zadevni čezmejni položaj“.(24)
37. Sodišče je poleg tega v točki 65 te sodbe odločilo, da mora nacionalno sodišče za to, da bi se ohranil polni učinek Uredbe, zagotoviti, da so pravice različnih zadevnih strank zaščitene kar najbolje in uravnoteženo.(25)
38. V zvezi s pravicami naslovnikov pisanja za vročitev iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se ciljev učinkovitosti in hitrosti iz Uredbe št. 1393/2007 ne sme dosegati s kakršnimkoli omejevanjem pravic teh naslovnikov do obrambe, ki izhajajo iz pravice do poštenega sojenja, zagotovljene v členu 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,(26) kar med drugim pomeni, da imajo na voljo „dovolj časa za pripravo svoje obrambe“.(27)
39. Glede pravic pošiljatelja ter ciljev učinkovitost in hitrosti iz Uredbe št. 1393/2007 menim, da te ne smejo biti ogrožene zgolj iz formalnih razlogov, ki ne bi vplivali na pravice naslovnikov do obrambe.
40. Do tega bi prišlo, če bi bila vročitev pisanja za vročitev nična zaradi opustitve uporabe obravnavanega standardnega obrazca, čeprav bi bilo mogoče na primer dokazati, da naslovnik tega pisanja razume jezik, v katerem je navedeno pisanje sestavljeno, ali da je pisanje sestavljeno v drugem uradnem jeziku zaprošene države. Sodišče v točki 52 sodbe Leffler (C‑443/03, EU:C:2005:665) navaja primerljive primere „povsem zavlačevalne in očitno zlorabne zavrnitve sprejema“.(28)
41. Zato mora nacionalno sodišče(29) v primeru opustitve priložitve standardnega obrazca iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 ob vročitvi pisanja za vročitev preveriti, ali je bilo to pisanje sestavljeno v jeziku, ki ga naslovnik razume, ali v uradnem jeziku zaprošene države.(30)
42. Iz točke 9 teh sklepnih predlogov je razvidno, da so nasprotne stranke zatrdile, da jim v vseh sedmih sporih o glavni stvari nekateri dokumenti in nekateri prevodi niso bili vročeni, čeprav bi jim morali biti.
43. Preučiti je še treba pojem „pisanje za vročitev“, ki ga Uredba št. 1393/2007 ne opredeljuje, prav tako pa ne napotuje na priloge, katerih število in narava se v različnih pravnih redih precej razlikuje.(31)
44. Sodišče je v točki 73 sodbe Weiss und Partner (C‑14/07, EU:C:2008:264) odločilo, da če je pisanje za vročitev tako kot v sporih o glavni stvari tožba, morajo vročeni dokumenti naslovniku omogočati uveljavljanje svojih pravic v okviru sodnega postopka v državi prosilki, zanesljivo seznanitev vsaj s predmetom in podlago zahtevka, vsebovati pa morajo tudi vabilo na sodišče.(32) Sodišče v nadaljevanju navaja, da „listine, ki opravljajo zgolj dokazno funkcijo in niso nujne za razumevanje predmeta in podlage zahtevka, niso sestavni del tožbe“.
45. Na prvi pogled je vročitev overjene kopije začetnega procesnega akta v grškem in v angleškem jeziku nasprotnim strankam omogočila zanesljivo seznanitev s predmetom in podlago zahtevka v sporih o glavni stvari, to pa mora preveriti še predložitveno sodišče.
46. Vendar je v zvezi z vabilom na sodišče v sporih o glavni stvari mogoče opaziti veliko razliko med rokom, določenim v začetnem procesnem aktu, in v spornem sklepu.(33) Na primer, v primeru S. D. Sija je bil rok, določen v začetnem procesnem aktu, 10 dni, medtem ko je bil rok, določen v spornem sklepu – ki je bil vročen le v grškem jeziku – 60 dni, kar naj bi nasprotne stranke po njihovem mnenju vodilo v zmoto. Toda na obravnavi se ni izpodbijalo, da je bil v vseh sedmih sporih o glavni stvari rok, določen v spornem sklepu, enak tistemu, ki je bil določen v priloženem „zaznamku“,(34) kar izhaja tudi iz spisa, predloženega Sodišču (kar mora potrditi predložitveno sodišče). Ta „zaznamek“ pa naj bi bil nasprotnim strankam vročen tako v grškem kot v angleškem jeziku.
47. Če bo predložitveno sodišče v nasprotju z indici, navedenimi v točkah 45 in 46 teh sklepnih predlogov, ugotovilo (quod non?), da so bile pravice nasprotnih strank do obrambe dejansko kršene zaradi opustitve uporabe standardnega obrazca iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 in zato ker sporni sklep ni bil preveden, ali pa zaradi negotovosti glede rokov za spustitev v pravdo, je treba te nepravilnosti popraviti brez odlašanja(35) tako, da se pošlje standardni obrazec in manjkajoči prevod v skladu z načinom vročitve, določenim v Uredbi št. 1393/2007,(36) s čimer bi bil samodejno potrjen rok za spustitev v pravdo, ki je naveden v spornem sklepu.
48. V zvezi s tem tako kot španska vlada menim, da je treba, kolikor je mogoče, vzpostaviti položaj, ki je obstajal pred nepravilnostjo.(37) Morebitnih zadevnih opustitev namreč ni mogoče popraviti z vročitvijo pisanja za vročitev in obravnavanega standardnega obrazca odvetniku nasprotnih strank. Taka vročitev ne bi bila v skladu s predpisanimi načini vročanja iz Uredbe št. 1393/2007.(38)
49. Drugačno sklepanje bi po mojem mnenju ogrozilo avtonomno in enotno razlago ter uporabo Uredbe št. 1393/2007.(39)
50. Ob upoštevanju navedenega menim, da opustitev vročitve standardnega obrazca iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 ob vročitvi začetnega procesnega akta ne pomeni razloga za ničnost te vročitve, če je bilo naslovniku pisanja omogočeno, da uveljavlja svoje pravice v okviru sodnega postopka v državi članici izvora. Opustitve, s katerimi so kršene pravice naslovnika pisanja za vročitev do obrambe, je treba popraviti brez odlašanja in v skladu z načini vročanja, ki so določeni v Uredbi št. 1393/2007.
VI – Predlog
51. Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Anotato Dikastirio Kyprou, odgovori tako:
Člen 8 Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 je treba razlagati tako, da se vročitev standardnega obrazca iz Priloge II k navedeni uredbi naslovniku ob vročitvi pisanja za vročitev zahteva v vseh primerih brez izjeme in ne glede na jezik, v katerem je sestavljeno pisanje za vročitev, in ne glede na to, ali je temu pisanju priložen prevod v jezik, ki ga naslovnik razume, ali v uradni jezik zaprošene države članice, oziroma, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov kraja, v katerem je treba opraviti vročitev.
Opustitev vročitve standardnega obrazca iz Priloge II k Uredbi št. 1393/2007 ob vročitvi začetnega procesnega akta ne pomeni razloga za ničnost te vročitve, če je bilo naslovniku pisanja omogočeno, da uveljavlja svoje pravice v okviru sodnega postopka v državi članici izvora. Opustitve, s katerimi so kršene pravice naslovnika pisanja za vročitev do obrambe, je treba popraviti brez odlašanja in v skladu z načini vročanja, ki so določeni v Uredbi št. 1393/2007.