Language of document :

Tožba, vložena 12. aprila 2013 - T&L Sugars in Sidul Açúcares proti Komisiji

(Zadeva T-225/13)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: T&L Sugars Ltd (London, Združeno kraljestvo) in Sidul Açúcares, Unipessoal Lda (Santa Iria de Azóia, Portugalska) (zastopnika: D. Waelbroeck, odvetnik, in D. Slater, Solicitor)

Toženi stranki: Evropska komisija in Evropska unija, ki jo v tej zadevi zastopa Evropska komisija

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

razglasi ničnost (i) uredb (EU) št. 131/20132 in št. 281/20134 o posebnih ukrepih glede dajanja izvenkvotnega sladkorja in izoglukoze na trg Unije z znižanimi presežnimi dajatvami v tržnem letu 2012/2013; (ii) uredb (EU) št. 194/20136 in št. 332/20138 o določitvi dodelitvenega koeficienta za razpoložljive količine izvenkvotnega sladkorja za prodajo na trgu Unije po znižani presežni dajatvi; (iii) Uredbe (EU) št. 36/201310 o odprtju stalnega javnega razpisa za tržno leto 2012/2013 za uvoz sladkorja z oznakama KN 17011410 in KN 17019910 po znižani carini in (iv) Uredbe (EU) št. 67/2013 o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev kot odgovor na prvi delni javni razpis ter Uredbe (EU) št. 178/2013 o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev kot odgovor na drugi delni javni razpis;

podredno, ugotovi, da je ugovor nezakonitosti na podlagi člena 277 PDEU zoper uredbi (EU) št. 131/2013 in št. 281/2013 ter Uredbo (EU) št. 36/2013 dopusten in utemeljen;

ugotovi, da sta člena 186(a) in 187 Uredbe (ES) št. 1234/2007 na podlagi člena 277 PDEU nezakonita v delu, v katerem ne prenašata pravilno upoštevnih določb Uredbe (ES) št. 318/2006;

Evropski uniji, ki jo zastopa Komisija, naloži povračilo škode, ki sta jo tožeči stranki utrpeli, ker je Komisija kršila svoje pravne obveznosti, pri čemer naj se določi znesek 184.725.960 EUR odškodnine za škodo, ki sta jo tožeči stranki utrpeli v obdobju od 25. junija 2012 do 31. marca 2013, povečan za vse tekoče izgube, ki sta jih tožeči stranki utrpeli po tem datumu, ali kateri koli drug znesek, ki odraža škodo, ki sta jo tožeči stranki utrpeli ali jo bosta utrpeli in jo bosta dokazali med postopkom, zlasti zaradi ustreznega upoštevanja bodoče škode, pri čemer naj se zgorajnavedenim zneskom prištejejo obresti od dneva izdaje sodbe Splošnega sodišča do njihovega dejanskega plačila;

naloži plačilo obresti po stopnji, ki jo določa Evropska centralna banka za glavne operacije refinanciranja, povečani za dve odstotni točki, ali po kateri koli drugi primerni stopnji, ki jo bo določilo Splošno sodišče, na znesek, ki ga je treba plačati, od dneva razglasitve sodbe Splošnega sodišča do dejanskega plačila;

Komisiji naloži plačilo vseh stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata osem tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela prepovedi diskriminacije, ker po eni strani uredbi (EU) št. 131/2013 in št. 281/2013 določata fiksno in splošno veljavno presežno dajatev 224 EUR in 172 EUR na tono - kar je manj kot polovica običajnih 500 EUR na tono - ki se uporablja za specifično količino (skupno 300.000 ton) sladkorja, ki se enako razdeli le med pridelovalce sladkorne pese, ki za to zaprosijo. Po drugi strani Uredba (EU) št. 36/2013 določa neznano in nepredvidljivo carinsko dajatev, ki se uporablja le za ponudnike, ki uspejo na javnem razpisu (to so lahko predelovalci sladkornega trsa, sladkorne pese ali katera koli tretja stranka), v nedoločenem skupnem znesku.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev Uredbe (ES) št. 1234/2007 in neobstoj ustrezne pravne podlage, saj naj Komisija ob upoštevanju uredb (EU) št. 131/2013 in št. 281/2013 ne bi imela pristojnosti za zvišanje kvot in naj bi, nasprotno, morala naložiti visoke odvračalne dajatve za dajanje izvenkvotnega sladkorja na trg EU. Komisija glede javnega razpisa za znižane dajatve nima nikakršne pristojnosti ali pooblastila za sprejem takšnega ukrepa, ki ni bil nikdar predviden v temeljni zakonodaji.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela pravne varnosti, saj je Komisija oblikovala sistem, v katerem carinske dajatve niso predvidljive in določene z uporabo doslednih, objektivnih meril, ampak so določene na podlagi subjektivne pripravljenosti plačati (poleg tega s strani udeležencev, ki so v tem pogledu izpostavljeni različnim pritiskom in spodbudam) brez dejanske povezave z uvozom proizvodov.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, saj naj bi Komisija lahko sprejela manj omejevalne ukrepe za odpravo primanjkljaja ponudbe, ki ne bi bili sprejeti izključno v škodo uvoznih rafinerij.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev legitimnih pričakovanj, saj sta tožeči stranki legitimno pričakovali, da bo Komisija za ponovno vzpostavitev dobave surovega sladkornega trsa za predelavo uporabila načine, ki so določeni v Uredbi (ES) št. 1234/2007. Tožeči stranki sta prav tako legitimno pričakovali, da bo Komisija ohranila ravnovesje med uvoznimi rafinerijami in domačimi proizvajalci sladkorja.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela skrbnega ravnanja in dobrega upravljanja, ker je Komisija pri upravljanju trga s sladkorjem večkrat storila bistvene napake in ravnala protislovno, kar v najboljšem primeru kaže na pomanjkanje razumevanja osnovnih tržnih mehanizmov. Na primer, njena bilanca stanja - ki predstavlja eno glavnih sredstev za vsebino in trenutek posega na trg - je bila očitno napačna in je temeljila na pomanjkljivi metodologiji. Poleg tega so bile dejavnosti Komisije glede odprave primanjkljaja očitno neprimerne.

Sedmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 39 PDEU, ker Komisija ni dosegla dveh ciljev, navedenih v tej določbi Pogodbe.

Osmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev Uredbe (EU) št. 1006/2011, ker so dajatve, ki se uporabljajo za beli sladkor dejansko, le delno višje kot za surovi sladkor, saj znaša razlika le 20 EUR na tono. To je v ostrem nasprotju z razliko 80 EUR med standardnima uvoznima dajatvama za rafinirani sladkor (419 EUR) in surovi sladkor za rafiniranje (339 EUR), ki sta določeni v Uredbi (EU) št. 1006/2011.

Tožeči stranki dodatno v utemeljitev odškodninske tožbe navajata, da je Komisija s pasivnostjo in neustreznimi dejanji grobo in očitno prekoračila mejo diskrecijske pravice, ki ji je zaupana na podlagi Uredbe (ES) št. 1234/2007. Poleg tega to, da Komisija ni sprejela ustreznih ukrepov, pomeni očitno kršitev pravnega pravila, "katerega namen je podelitev pravic posameznikom". Komisija je kršila zlasti splošna načela EU in sicer načela pravne varnosti, prepovedi diskriminacije, sorazmernosti, legitimnih pričakovanj ter dolžnost skrbnega ravnanja in dobrega upravljanja.

____________

1 - Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 131/2013 z dne 15. februarja 2013 o posebnih ukrepih glede dajanja izvenkvotnega sladkorja in izoglukoze na trg Unije z znižanimi presežnimi dajatvami v tržnem letu 2012/2013 (UL L 45, str. 1).

2 - Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 281/2013 z dne 22. marca 2013 o posebnih ukrepih glede dajanja izvenkvotnega sladkorja in izoglukoze na trg Unije z znižanimi presežnimi dajatvami v tržnem letu 2012/2013 (UL L 84, str. 19).

3 - Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 194/2013 z dne 6. marca 2013 o določitvi dodelitvenega koeficienta za razpoložljive količine izvenkvotnega sladkorja za prodajo na trgu Unije po znižani presežni dajatvi v tržnem letu 2012/2013 ( UL L 64, str. 3).

4 - Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 332/2013 z dne 10. aprila 2013 o določitvi dodelitvenega koeficienta za razpoložljive količine izvenkvotnega sladkorja za prodajo na trgu Unije po znižani presežni dajatvi v tržnem letu 2012/2013 (UL L 102, str. 18).

5 - Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 36/2013 z dne 18. januarja 2013 o odprtju stalnega javnega razpisa za tržno leto 2012/2013 za uvoz sladkorja z oznakama KN 17011410 in KN 17019910 po znižani carini (UL L 16, str. 7).

6 - Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 67/2013 z dne 24. januarja 2013 o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev za sladkor kot odgovor na prvi delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 36/2013 (UL L 22, str. 9).

7 - Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 178/2013 z dne 28. februarja 2013 o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev za sladkor kot odgovor na drugi delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 36/2013 (UL L 58, str. 3).

8 - Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (UL L 299, str. 1).

9 - Uredba Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (UL L 58, str. 1).

10 - Uredba Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 282, str. 1).