Zadeva T‑545/11 RENV

Stichting Greenpeace Nederland
in
Pesticide Action Network Europe (PAN Europe)

proti

Evropski komisiji

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti, ki se nanašajo na prvo dovoljenje za dajanje v promet aktivne snovi ‚glifosat‘ – Delna zavrnitev dostopa – Izjema glede varstva poslovnih interesov tretjega – Člen 4(5) Uredbe št. 1049/2001 – Prevladujoč javni interes – Uredba (ES) št. 1367/2006 – Člen 6(1) Uredbe št. 1367/2006 – Direktiva 91/414/EGS“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 21. novembra 2018

1.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Dokumenti, ki izvirajo iz države članice – Možnost države članice od institucije zahtevati nerazkritje dokumentov – Pristojnost institucije – Nadzor nad utemeljenostjo zavrnitve dostopa ob upoštevanju izjem iz navedene uredbe – Obseg – Obveznost obrazložitve

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4 od (1) do (3) in (5))

2.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Zahteva za dostop do informacij o okolju – Uredba št. 1367/2006 – Neizpodbojna domneva obstoja prevladujočega javnega interesa, ki nalaga razkritje informacij glede emisij v okolje – Nevarnost poseganja v poslovne interese zadevnih oseb v primeru razkritja – Nevplivanje

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), prva alinea, in št. 1367/2006, člen 6(1))

3.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Zahteva za dostop do informacij o okolju – Uredba št. 1367/2006 – Informacije, ki se nanašajo na emisije v okolje – Pojem – Široka razlaga

(člen 339 PDEU; Aarhuška konvencija, člen 4(4)(d); uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), prva alinea, in št. 1367/2006, uvodna izjava 2 ter člena 2(1)(d) in 6(1))

4.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Zahteva za dostop do informacij o okolju – Uredba št. 1367/2006 – Informacije, ki se nanašajo na emisije v okolje – Pojem – Dokumenti, ki se nanašajo na prvo dovoljenje za dajanje v promet aktivne snovi „glifosat“ – Izključitev

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1367/2006, člen 6(1), in št. 1107/2009, člen 29; Direktiva Sveta 91/414, Priloga I)

5.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Restriktivna razlaga in uporaba – Obveznost konkretnega in posamičnega preizkusa glede dokumentov, za katere velja izjema – Obseg

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4)

6.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo poslovnih interesov – Zavrnitev dostopa – Obveznost obrazložitve – Obseg

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), prva alinea)

7.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Dokumenti, ki izvirajo iz države članice – Možnost države članice od institucije zahtevati nerazkritje dokumentov – Pristojnost sodišča Unije za nadzor nad utemeljenostjo zavrnitve zadevne institucije – Obseg

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4 od (1) do (3) in (5))

8.      Mednarodni sporazumi – Sporazumi Unije – Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) – Določbe te konvencije, ki se nanašajo na razloge za zavrnitev prošnje za dostop do okoljskih informacij – Neposredni učinek – Neobstoj

(Aarhuška konvencija, člen 4(4))

9.      Mednarodni sporazumi – Sporazumi Unije – Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) – Učinki – Prednost pred akti sekundarne zakonodaje Unije – Razlaga sekundarne zakonodaje glede na mednarodne sporazume, ki jih je sklenila Unija – Obveznost skladne razlage – Meje

(Aarhuška konvencija, člen 9(3))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 36 do 41, 43 in 44.)

2.      Člen 6(1), prvi stavek, Uredbe št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti nalaga obveznost razkritja dokumenta, kadar se zaprošene informacije nanašajo na emisije v okolje, tudi v primeru nevarnosti posega v interese, ki jih varuje člen 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

(Glej točko 49.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 56 do 58.)

4.      Dokumenti, ki se nanašajo na prvo dovoljenje za dajanje v promet glifosata kot aktivne snovi, ki je bilo izdano na podlagi Direktive 91/414 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, ne vsebujejo informacij, ki se nanašajo na emisije v okolje v smislu člena 6(1), prvi stavek, Uredbe št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti.

Aktivna snov – kot je glifosat – mora biti namreč odobrena na ravni Unije, preden je lahko v sestavi fitofarmacevtskih sredstev, ki morajo biti nujno predmet registracije države članice zato, da se zagotovi, da sestava teh sredstev izpolnjuje pogoje za registracijo iz člena 29 Uredbe št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet. Poleg tega ocena in odobritev aktivne snovi glifosat na ravni Unije načeloma še ne pomeni nobene zveze s kasnejšo konkretno rabo te snovi. Odobritev aktivne snovi glifosat namreč nikakor ne vključuje dovoljenja za ločeno uporabo te snovi. Šele ko bo ta snov sestavina fitofarmacevtskega sredstva, ki ga je država članica registrirala za njegovo dajanje v promet, se bo ta snov uporabila. Zato, čeprav je res, da je aktivna snov – kot je glifosat – v svojem življenjskem ciklu nujno izpuščena v okolje, pa do tega pride le prek fitofarmacevtskega sredstva, ki je predmet postopka registracije.

V teh okoliščinah je treba šteti, da država članica šele v fazi nacionalnega postopka za dovolitev dajanja v promet specifičnega fitofarmacevtskega sredstva oceni morebitne emisije v okolje in šele takrat se pojavijo konkretne informacije o naravi, sestavi, količini, datumu in kraju dejanskih ali predvidljivih emisij v takih okoliščinah aktivne snovi in specifičnega fitofarmacevtskega sredstva, ki jo vsebuje. Ker se lahko uporaba, pogoji uporabe in sestava fitofarmacevtskega sredstva, ki ga na svojem ozemlju registrira država članica, zelo razlikujejo od tistih, ki veljajo za proizvode, ocenjene na ravni Unije v fazi odobritve aktivne snovi, je treba šteti, da se informacije iz dokumentov, ki se nanašajo na prvo dovoljenje za dajanje v promet glifosata kot aktivne snovi, ne nanašajo na emisije, katerih izpustitev v okolje je predvidljiva, in imajo kvečjemu zvezo z emisijami v okolje. Zato take informacije niso zajete s pojmom informacij, ki se nanašajo na emisije v okolje.

(Glej točke 82, 88, 90 in 91.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 97 do 99 in 107.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 100 in 101.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 103.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 105.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 106.)